Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lado (48-72)

48.      prevladováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, nahajati se kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladovali belci; na tem ozemlju prevladujejo iglasti gozdovi / v njihovem gospodarstvu prevladuje tuji kapital / na sliki prevladujejo temne barve // biti bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega: prevladovalo je mišljenje, mnenje, naj se to delo opusti 2. imeti pomembnejši položaj kot kaj istovrstnega ali sorodnega: na tej šoli prevladuje jezikovni pouk / v takratnem političnem življenju je prevladovalo nacionalno vprašanje / na njihovih sestankih prevladujeta dve temi ● pri tem človeku čustva prevladujejo nad razumom ta človek se ravna bolj po čustvih kot po razumu; še naprej bo prevladovalo lepo vreme bo pretežno lepo vreme prevladujóč -a -e: imeti prevladujoč položaj na tržišču; prevladujoči vzroki nesreče; pri tem slikarju je prevladujoča barva modra; prevladujoča značilnost česa ♦ bot. prevladujoča vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; dominantna vrsta ♪
49.      sámoobvladovánje  -a s (ȃ-ȃ) obvladovanje samega sebe: njegova mirnost je dokazovala veliko moč samoobvladovanja; samoobvladovanje in odpoved ♪
50.      skladóven  tudi skládoven -vna -o prid. (ọ̄; á) nanašajoč se na sklad: skladovna ploskev / delitev skladovnega denarja ◊ les. skladovni les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski les; teh. skladovni spoj spoj, pri katerem sta kosa pločevine položena drug na drugega ♪
51.      skladovít  -a -o prid. (ȋ) ki je iz skladov: skladovito pobočje ♪
52.      skladóvje  tudi skládovje -a s (ọ̑; á) knjiž. več skladov, skladi: skladovje gorskih sten ♪
53.      skládovnica  tudi skladóvnica -e ž (á; ọ̑) 1. kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: skladovnica se je podrla; jemati polena s skladovnice; skladovnica desk, drv, škatel / skladovnica papirja, perila / zložiti v skladovnico / debele skladovnice usedlin plasti 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prebrati celo skladovnico spisov ♪
54.      sladokúsec  -sca m (ȗ) kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače: jedel je s slastjo sladokusca; ekspr. velik sladokusec / vinski sladokusec // ekspr. kdor ima rad dobre, izbrane stvari sploh: predstava je navdušila še take sladokusce; galerija za sladokusce / glasbeni sladokusec ♪
55.      sladokúsen  -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sladokusce: povabil jih je na sladokusno večerjo / sladokusen pokuševalec vina / sladokusno občinstvo je bilo navdušeno nad predstavo sladokúsno prisl.: sladokusno srkati čaj ♪
56.      sladokúska  -e ž (ȗ) ženska oblika od sladokusec ♪
57.      sladoléd  -a m (ẹ̑) zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov: lizati sladoled; postreči s sladoledom / čokoladni, jagodni sladoled; mlečni, sadni sladoled ♪
58.      sladolédar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec ali prodajalec sladoleda: sladoledar z vozičkom; slaščičarji in sladoledarji 2. ekspr. kdor ima rad sladoled: ta otrok je velik sladoledar ♪
59.      sladoledárna  -e ž (ȃ) 1. obrat za izdelovanje sladoleda: delati v sladoledarni; industrijska sladoledarna 2. v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti s sladoledom ♪
60.      sladolédarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od sladoledar: sladoledarski voziček ♪
61.      sladoléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sladoled: sladoledna torta / sladoledni aparat ♪
62.      sladostrásten  -tna -o prid. (á ā) nanašajoč se na sladostrastje: čutiti sladostrasten nemir; obhajajo ga sladostrastne misli sladostrástno prisl.: sladostrastno vdihava cigaretni dim; sladostrastno sanjave pesmi ♪
63.      sladostrástje  -a s (ȃ) knjiž. čutna naslada: čutiti sladostrastje; obšla jo je razigranost, ki je že mejila na sladostrastje; trenutek sladostrastja / ugoditi svojemu sladostrastju poželenju ♪
64.      sladostrástnež  -a m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: znan je bil kot sladostrastnež ♪
65.      sladostrástnica  -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki se (rada) čutno naslaja: velika sladostrastnica ♪
66.      sladostrástnik  -a m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik ∙ knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce ♪
67.      vladohlépen  -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki hlepi po vladanju: vladohlepen človek ♪
68.      vladohlépnost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki hlepi po vladanju: očitati komu vladohlepnost ♪
69.      vladožêljen  -jna -o prid. (é ē) knjiž. željen vladanja: domišljav in vladoželjen človek ♪
70.      vladožêljnost  -i ž (é) knjiž. lastnost človeka, željnega vladanja: storiti kaj iz vladoželjnosti ♪
71.      adolescénca  -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence ♪
72.      adolescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče ♪

   1 23 48 73 98 123 148 173 198 223