Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ladko (26-50)

26.      sladkosnéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. sladkosnednež: fant je velik sladkosned ♪
27.      sladkosnéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) knjiž. sladkosneden: zelo je sladkosneda ♪
28.      sladkosnéda  -e ž (ẹ̑) knjiž. sladkosnednica: bila je nečimrnica in sladkosneda ♪
29.      sladkosnédec  -dca m (ẹ̑) knjiž. sladkosnednež: takemu sladkosnedcu je težko ustreči ♪
30.      sladkosnéden  -dna -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki rad jé sladke jedi: sladkosnedni otroci; zelo je sladkosneden ♪
31.      sladkosnédež  -a m (ẹ̑) sladkosnednež: sladkosnedež je s slastjo jedel ♪
32.      sladkosnédka  -e ž (ẹ̑) sladkosnednica: bila je velika sladkosnedka ♪
33.      sladkosnédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor rad jé sladke jedi: sladkosnednež se je razveselil torte ♪
34.      sladkosnédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki rada jé sladke jedi: bila je razvajenka in sladkosnednica ♪
35.      sladkosnédnost  -i ž (ẹ̄) ekspr. lastnost, značilnost sladkosnednega človeka: norčevali so se iz njegove sladkosnednosti ♪
36.      sládkost  tudi sladkóst -i ž (á; ọ̑) lastnost, značilnost sladkega 1: sladkost pijače, sirupa / sladkost smetane ♪
37.      sladkóst  tudi sládkost -i ž (ọ̑; á) ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari ♪
38.      sladkósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. sladkoben: sladkosten duh po vosku / sladkosten roman ♪
39.      sladkostrásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž., redko sladostrasten: omamljali so ga sladkostrastni prividi žensk ♪
40.      sladkôta  -e ž (ó) star. sladkoba, sladkost: sladkota grozdja / sladkota ljubezni ♪
41.      sladkoúst  -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., ekspr. ki se z lepim, izbranim govorjenjem dobrika, prilizuje: to je sladkoust in lažniv človek ♪
42.      sladkoústiti se  -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., ekspr. 1. jesti, uživati kaj dobrega: sladkoustil se je z odličnim kosilom 2. z lepim, izbranim govorjenjem dobrikati se, prilizovati se: sladkoustil se je z neštetimi obljubami ♪
43.      sladkovôden  -dna -o prid. (ó) nanašajoč se na sladko vodo: sladkovodno jezero / sladkovodne alge, ribe / sladkovodno ribištvo ♪
44.      ájdared  -a m (ȃ) agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda ♪
45.      alkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje ♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija ♪
46.      amiláza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
47.      andróga  -e ž (ọ̄) zool. zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna ♪
48.      arancín  -a m (ȋ) nav. mn., gastr. s sladkorjem prepojen pomarančni olupek: ledena krema z arancini ♪
49.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
50.      bakláva  -e ž (ȃ) orientalsko orehovo pecivo, polito z medom ali s sladkorjem ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226