Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Lada (1421)



  1.      láda  -e ž () tip osebnega avtomobila sovjetske tovarne iz Togliattigrada: kupiti lado
  2.      bakláda  -e ž () sprevod z baklami: za praznik so priredili baklado
  3.      baláda  -e ž () lit. lirsko-epska pesem z grozljivim, mračnim vzdušjem: ljudska, nordijska, moderna balada // muz. skladba baladnega značaja
  4.      baládar  -ja m () knjiž., redko pesnik balad
  5.      čeláda  -e ž () 1. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko: povezniti si čelado na glavo; jeklena, usnjena, železna čelada; gasilska, tropska, vojaška čelada; čelade za motoriste / iz mraka so se pokazale svetle čelade ljudje v čeladahpubl. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav 2. ekspr. glava: pazi, da je ne dobiš po čeladi
  6.      čeládar  -ja m () 1. ekspr. vojak s čelado: za tankom se je peljalo pet kamionov čeladarjev 2. izdelovalec čelad
  7.      čeládast  -a -o prid. () po obliki podoben čeladi: čeladast klobuk ♦ bot. čeladasti cvet
  8.      čokoláda  -e ž () živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado; čokolada v prahu; tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje // pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado
  9.      čokoládast  -a -o prid. () po barvi podoben čokoladi: čokoladaste oči
  10.      dokláda  -e ž () 1. kar se doda k rednim prejemkom, k plači; dodatek: dobivati doklade; priznali so mu pravico do posebne doklade / draginjska doklada v stari Jugoslaviji dodatek zaradi draginje; dobiva otroške doklade otroški dodatek 2. lokalni dodatek k državni davščini: plačevati doklado; občinske doklade; doklada na dohodke; doklada od kmetijstva
  11.      dokládati  -am nedov. () dajati, polagati zraven: dokladati drva na ogenj
  12.      grozovláda  -e ž () zastar. teror, strahovlada: bilo je konec grozovlade in nasilja
  13.      izkladáč  -a m (á) redko razkladalec: izkladači na ladjah
  14.      izkládanje  -a s () redko razkladanje, raztovarjanje: izkladanje blaga z ladje
  15.      izkládati  -am nedov. () redko razkladati, raztovarjati: izkladati blago iz vagona; izkladati tovor z ladje
  16.      izmlada  gl. zmlada
  17.      kláda  -e ž (á) 1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno / stesati tram iz klade hloda // redko poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na kladi tnalu 2. ekspr. velik kos kakega materiala; blok: kamnita klada; klade iz granita 3. slabš. neroden, okoren človek: take klade ne mara; ta lesena, pijana klada / kot psovka klada, kje imaš glavo ◊ metal. klada podolgovat kos (ulite) kovine za nadaljnjo obdelavo; kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih; zgod. klada srednjeveška mučilna priprava za uklenitev nog in rok
  18.      kladára  -e ž (ā) star. koča, hiša, navadno iz brun: postaviti kladaro sredi gozda
  19.      kládast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klado: kladasta stena / kladasta oblika / kot psovka klada kladasta
  20.      ljudovláda  -e ž () star. republika: Rim za časa ljudovlade // demokracija: zahteve po enakopravnosti in ljudovladi
  21.      marmeláda  -e ž () razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem: kuhati marmelado; namazati kruh z marmelado; kupiti kozarec marmelade
  22.      nadvláda  -e ž () vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: obdržati nadvlado nad šibkejšimi; gospodarska, politična nadvlada; težnja po nadvladi; pren., ekspr. nadvlada srca nad razumom
  23.      nadvládanje  -a s (ā) glagolnik od nadvladati: nadvladanje države nad sosednjo državo / kljub prizadevanju ni prišlo do nadvladanja njegovega stališča prevlade
  24.      nadvládati  -am dov. (ā) doseči vodilen, gospodujoč položaj: mesto je nadvladalo nad sosednjimi mesti / nobena misel v razpravi ni nadvladala prevladala / knjiž. s težavo je nadvladal jezo obvladal, premagal
  25.      nakláda  -e ž () 1. navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije: knjiga je bila kljub visoki nakladi hitro razprodana; naklada revije pada, raste / ponatisniti knjigo v omejeni nakladi / naklada pet tisoč izvodov / vsa naklada je razprodana vsi izvodi ene izdaje kake tiskane knjige, publikacije / naklada znamk 2. čeb. leseni okvir, obod, s katerim se poveča, spremeni prostornina panja: dati sate v naklado / panj z nakladami 3. nekdaj dodatni, povečani davek: naložiti, zvišati naklade / deželne, vojaške naklade ◊ arhit. kamnita plošča, člen med kapitelom stebra in lokom, steno nad njim

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA