Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Lada (72-96)
- safaláda -e ž (ȃ) debelejša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: hrenovke in safalade ♪
- sámonakladálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) teh. ki v nasprotju z napravami svoje vrste naklada sam: preurediti nakladalno napravo v samonakladalno ♪
- sámonasláda -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. naslada nad samim seboj: on hoče le samonaslado in srečo ♪
- sámoobvládanje -a s (ȃ-ā) obvladanje samega sebe: občudoval je njeno samoobvladanje; čut za mero in samoobvladanje ♪
- sámovláda -e ž (ȃ-ȃ) 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina; samodrštvo: boriti se proti samovladi / samovlada vladarja 2. knjiž. vodilen, gospodujoč položaj: njihova želja po samovladi na Jadranu / s tem je bilo konec gospodarske samovlade ∙ zastar. narod si prizadeva za samovlado za samostojnost ♪
- sámovládanje -a s (ȃ-ā) star. samoobvladanje: svet jo je naučil samovladanja in samovzgoje ♪
- sámovladár -ja m (ȃ-á) knjiž. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec: volja samovladarja je bila takrat zakon ♪
- sámovladaríca -e ž (ȃ-í) ženska oblika od samovladar: državi je vladala samovladarica ♪
- skladáč -a m (á) kdor sklada (predmete, stvari): skladač opeke ♪
- skladálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor sklada (predmete, stvari): skladalec lesa ♪
- skládalnica tudi skladálnica -e [u̯n, druga oblika tudi ln] ž (á; ȃ) knjiž., redko skladovnica: skladalnica drv ♪
- skládanec -nca m (ā) nav. mn., knjiž. oblat, vafel: peči skladance / jesti skladance ♪
- skládanica -e ž (á) skladovnica: skladanica desk, knjig / zložiti drva v skladanico / pojesti cele skladanice slaščic ♪
- skládanje -a s (ȃ) glagolnik od skladati: skladanje desk / skladanje snopov v kopice / ukvarja se s skladanjem in dirigiranjem / skladanje pesmi / skladanje z okolico ♪
- skládast -a -o prid. (á) ki je iz skladov: skladast led ♪
- skladátelj -a m (ȃ) kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: operni, zborovski skladatelj; skladatelj zabavne glasbe ♪
- skladateljevánje -a s (ȃ) knjiž. skladanje (glasbenih del): posvetiti se skladateljevanju ♪
- skladáteljica -e ž (ȃ) ženska, ki ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: skladateljica in dirigentka ♪
- skladáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skladatelje: skladateljsko delo / skladateljska tehnika ♪
- skládati -am nedov. (ȃ) 1. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: skladati deske, drva / skladati na kup; skladati v kopo, skladovnico / skladati stvari v kovček zlagati 2. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: skladati opere / skladatelj veliko sklada // star. ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: skladati pesmi, povesti / skladati verze skládati se biti tak, da s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: barve se lepo skladajo; ta hiša se ne sklada z okolico b) logično urejeno celoto: ta izjava se ne sklada z njegovimi
prejšnjimi trditvami / prepis se sklada z izvirnikom se ujema ● redko fant in dekle se skladata se ujemata, se razumeta; državna in narodnostna meja se ne skladata se prostorsko ne pokrivata, nista isti; zastar. sreča se sklada iz malenkosti sestoji; s sogovornikom se ne sklada se ne strinja ♪
- skládavnica -e ž (á) knjiž., redko skladovnica: skladavnica drv, knjig ♪
- sladak gl. sladek ♪
- sladár -ja m (á) delavec v sladarni: zaposlen je kot sladar ♪
- sladárna -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje slada: pivovarna ima novo sladarno ♪
- sòvládanje -a s (ȍ-ā) glagolnik od sovladati: odpovedati se sovladanju / složno sovladanje strank ♪
1 22 47 72 97 122 147 172 197 222