Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOV (9.852-9.876)


  1.      prótipostávljanje  -a s (ọ̑-á) knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu: protipostavljanje objektivne stvarnosti človeški subjektiviteti ♪
  2.      protiréčje  -a s (ẹ̑) star. protislovje, nasprotje: protirečja v drami ♪
  3.      prótireformácija  -e ž (ọ̑-á) zgod. delovanje katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija // doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo ♪
  4.      prótisámoupráven  -vna -o prid. (ọ̑-ȃ-á) ki je proti samoupravi ali samoupravljanju: protisamoupravno delovanje / birokratsko, protisamoupravno odločanje ♪
  5.      prótisociálen  -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: protisocialen človek / protisocialne težnje ♪
  6.      prótisrédstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa ♪
  7.      prótistáven  -vna -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na protistavo: protistavna primerjava ♦ lingv. protistavna slovnica ♪
  8.      prótiteló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles ♪
  9.      prótitláčen  -čna -o prid. (ọ̑-ȃ) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina ♪
  10.      protivésje  -a s (ẹ̑) knjiž. protiutež: umetnost je potrebna človeku kot protivesje razumski enostranosti ♪
  11.      prótivéter  -tra m (ọ̑-ẹ̑) nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo ♪
  12.      prótivohúnski  -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: protivohunska služba ♪
  13.      prótivohúnstvo  -a s (ọ̑-ȗ) dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: organizirati protivohunstvo / protivohunstvo v industriji ♪
  14.      protobolgárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na prvotne (neslovanske) Bolgare: protobolgarsko pleme ♪
  15.      protojeréj  -a m (ẹ̑) v pravoslavni cerkvi naslov višjega duhovnika: diakon in protojerej ♪
  16.      protokól  -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol ♪
  17.      protonotár  -ja m (ā) jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar ◊ rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika ♪
  18.      protopòp  -ôpa m (ȍ ó) protojerej: blagoslov protopopa ♪
  19.      proučeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke proučeván -a -o: proučevani primeri ♪
  20.      provála  -e ž (ȃ) žarg., polit., pred 1945 policijsko odkritje enote, članov tajne organizacije, navadno zaradi izdaje: po njegovi aretaciji so se v mestni partijski organizaciji bali provale ● zastar. provale Turkov na slovensko ozemlje vdori, vpadi ♪
  21.      provínca  -e ž (ȋ) 1. področje zunaj večjih mest; podeželje: ljudje iz glavnega mesta in iz province; naveličal se je življenja v provinci / v romanu prikazuje moralo province v provinci živečih ljudi 2. ekspr. področje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: odpravljati pojem province / nismo več kulturna provinca 3. v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanoviti provinco; glavno mesto province; dežela je razdeljena na province // pri starih Rimljanih višja upravna enota na ozemljih zunaj Italije: province pod upravo senata ◊ rel. provinca skupnost samostanov istega reda na kakem ozemlju; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja ♪
  22.      provinciálec  -lca m (ȃ) 1. knjiž. podeželan: mnogo provincialcev se je preselilo v mesto / ekspr. bal se je, da ga bo natakar imel za provincialca 2. slabš. v mišljenju in ravnanju ozek, omejen človek: po svojih umetniških nazorih so pravi provincialci; zmerja jih z zaspanimi provincialci ♪
  23.      provizóričnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost provizoričnega: provizoričnost delovnega načrta ♪
  24.      provokátor  -ja m (ȃ) kdor provocira: ta človek je nevaren provokator; govorili so previdno, ker so se bali provokatorjev / agent provokator ♪
  25.      provokátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na provokatorje: provokatorsko delovanje / provokatorski agent / provokatorsko vprašanje provokativno ♪

   9.727 9.752 9.777 9.802 9.827 9.852 9.877 9.902 9.927 9.952  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA