Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
LOV (851-875)
- zlovéšč -a -e prid. (ẹ̄) ki napoveduje zlo, nesrečo: zlovešči obiskovalci; sova je zlovešča ptica / zlovešča hišna preiskava; zlovešča tišina pred napadom; zlovešče brnenje letal; zlovešče grmenje; zlovešče ozračje v tragediji / zlovešč pogled grozeč // ki vzbuja grozo, strah: zlovešči trenutki na strmini; zlovešče napovedi, novice; zlovešča prikazen; zlovešče tuljenje volkov zlovéšče prisl.: zlovešče se je bliskalo; oči so se mu zlovešče zasvetile; sam.: napovedovali so nekaj zloveščega ♪
- zlovólja -e ž (ọ̄) knjiž. slaba volja, nerazpoloženje: premagati zlovoljo; na njihovih obrazih je bilo videti zlovoljo / razpust društva bi povzročil zlovoljo ljudi nejevoljo, jezo ♪
- zlovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je slabe volje, nerazpoložen: ves večer je bil molčeč in zlovoljen; bolezen ga je delala zlovoljnega; iz mesta se je vrnil zlovoljen / bil je zlovoljen zaradi navzočnosti tujca nejevoljen, jezen / zlovoljen obraz, pogled zlovóljno prisl.: zlovoljno mu je segel v besedo ♪
- zlovóljnost -i ž (ọ́) knjiž. slaba volja, nerazpoloženost: polastila se ga je zlovoljnost / napadi zlovoljnosti nejevolje, jeze ♪
- zlovrážen -žna -o prid. (ā) zastar. sovražen: zlovražni pogledi / zlovražna sreča ♪
- zóperčlovéški -a -o [pǝr] prid. (ọ̑-ẹ́) knjiž. protičloveški: zoperčloveško delovanje ♪
- zrakoplòv -óva m (ȍ ọ̄) naprava za letenje po zraku: zrakoplov leti; graditi, konstruirati zrakoplove; pristanek zrakoplova; vožnja z zrakoplovom; baloni, cepelini, letala, zmaji in drugi zrakoplovi // knjiž. s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet; cepelin: napolniti zrakoplov s plinom; ogrodje zrakoplova ♪
- zrakoplóvec -vca m (ọ̑) knjiž. aeronavt, letalec: prvi zrakoplovci ∙ knjiž. ta ptica je dober zrakoplovec letalec ♪
- zrakoplóven -vna -o prid. (ọ̑) knjiž. aeronavtičen, letalski: zrakoplovna vozila / zrakoplovni promet zračni promet ♪
- zrakoplóvstvo -a s (ọ̑) knjiž. aeronavtika, letalstvo: razvoj, zgodovina zrakoplovstva ♪
- zraslovênčnica -e ž (ȇ) nav. mn., bot. rastline, ki imajo zrasle venčne liste, Sympetalidae: prostovenčnice in zraslovenčnice ♪
- zrcalovína -e ž (í) metal. 1. bron srebrno bele barve z visokim sijajem za izdelavo zrcal: nanašati zrcalovino na steklo 2. surovo železo z veliko mangana ♪
- zrklovína -e ž (í) poljud. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla, strok. steklovina: zrklovino obdajajo ovojnice ♪
- zúnajčlovéški -a -o prid. (ú-ẹ́) knjiž. ki ni v človeku, nečloveški: zunajčloveška resničnost; zunajčloveške sile / njegova naloga je zunajčloveška nadčloveška ♪
- zvalovíti -ím dov., zvalóvil (ȋ í) vzvaloviti: morje zvalovi / žito je zvalovilo v vetru / veter je zvalovil gladino / s svojo glasbo je zvalovil ljudi; čustveno zvaloviti koga zvalovíti se postati valovit: pločevina se med transportom lahko usloči ali zvalovi zvalovljèn -êna -o: zvalovljena voda ∙ redko zvalovljena pokrajina valovita ♪
- zvezdoslóvec -vca m (ọ̑) astronom: najnovejše ugotovitve zvezdoslovcev ♪
- zvezdoslóven -vna -o prid. (ọ̑) astronomski: zvezdoslovna opazovanja / zvezdoslovna literatura ♪
- zvezdoslóvje -a s (ọ̑) astronomija: dognanja zvezdoslovja ♪
- zvezdoslóvka -e ž (ọ̑) astronomka ♪
- žaloválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izraža, kaže žalost za umrlim: jok žalovalcev / knjiž. žalovalci so se prišli poklonit umrlemu žalujoči // v nekaterih deželah najeta oseba, ki izraža žalost ob umrlem, navadno z obredno pesmijo: najeti žalovalce; poklicni žalovalci ♪
- žaloválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki izraža, kaže žalost za umrlim: tolažiti žalovalko; jok žalovalk // v nekaterih deželah najeta ženska, ki izraža žalost ob umrlem, navadno z obredno pesmijo: pogrebne žalovalke; poklicne žalovalke ◊ zool. majhna riba z veliko hrbtno in še večjo podrepno plavutjo, Gymnocorymbus ternetzi ♪
- žalovánje -a s (ȃ) glagolnik od žalovati: žalovanje sorodnikov, prijateljev; žalovanje za očetom / žalovanje za minulimi časi / ko je čas žalovanja minil, je spet začela nositi svetlejše obleke // stanje, ko se zaradi smrti koga ali zaradi velike nesreče ne prirejajo zabavne prireditve, se izobesijo žalne zastave: oblast je razglasila žalovanje / javno žalovanje; narodno žalovanje; dan žalovanja ♪
- žalováti -újem nedov. (á ȗ) 1. čutiti, izražati žalost zaradi smrti, izgube koga: ne žalujte, saj se vrnemo; žalovati za očetom; ekspr. vsa dežela je žalovala za njim; bridko, dolgo, naglas žalovati / žalovati po domovini, za nekdanjimi časi / v osmrtnicah za pokojnikom žalujejo žena in otroci / slavec ne žaluje več, ampak veselo poje; krava žaluje za teletom // knjiž. biti žalosten, žalostiti se: žalovati zaradi zamujene priložnosti; žaluje, ker ni več svoboden 2. v spomin na umrlega nositi oblačilo žalne barve in se ne udeleževati zabavnih prireditev: eno leto je žalovala po možu, za možem ● ekspr. tudi potok žaluje teče počasi, nerazgibano; ekspr. zapuščeni sadovnjak žaluje je prazen, pust žalováje:
žalovaje koprneti po izgubljenem žalujóč -a -e: žalujoč za prijateljem, je napisal pesem; žalujoč glas; žalujoči sorodniki / v osmrtnicah žalujoči ostali pokojnikovi sorodniki; sam.: jok žalujočih ♪
- živaloslóvje -a s (ọ̑) knjiž., redko zoologija: ukvarjati se z živaloslovjem ♪
- živílskopredeloválen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na predelovanje živil: živilskopredelovalna industrija / živilskopredelovalna smer na fakulteti ♪
726 751 776 801 826 851 876 901 926 951