Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOV (6.727-6.751)


  1.      nèzastŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni zastrt: nezastrto okno / z oblaki nezastrto, jasno nebo / pogled na hribe je bil kljub novim stavbam nezastrt / knjiž. v povesti izpoveduje pisatelj svojo nezastrto človečnost ♪
  2.      nèzaščíten  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zaščiten: najemniki so bili nezaščiteni / pred mrazom nezaščitene rastline so pozeble nezavarovane / nezaščiten vhod v trdnjavo nezavarovan ♦ lov. nezaščitena divjad ♪
  3.      nèzaúpen  -pna -o prid. (ȅ-ū) nezaupljiv: tvoj brat je zelo nezaupen človek; čedalje bolj nezaupen postaja do nje / če bi vedel, koliko je že narejenega, ne bi bil več tako nezaupen ne bi več dvomil / opazil je njegov nezaupni pogled boječi, preplašeni nèzaúpno prisl.: nezaupno mu je pogledal v obraz ♪
  4.      nèzaupljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni zaupljiv: nezaupljiv človek; zelo nezaupljiva je do sosedov / pogledal ga je z nezaupljivim pogledom nèzaupljívo prisl.: nezaupljivo gledati; na vprašanja je odgovarjal nekoliko nezaupljivo ♪
  5.      nèzaupljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nezaupljiv človek: nikomur ne zaupa, velik nezaupljivec je / ne da se prepričati, ta nezaupljivec ♪
  6.      nèzaupljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja ♪
  7.      nèzavéden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki mu manjka zavednosti: narodno, politično nezavedni državljani; nezaveden Slovenec 2. ki se ga kdo ne zaveda: s svojo nezavedno ljubeznivostjo jih je pridobila; nezavedno sovraštvo / ima nezaveden strah pred vodo 3. knjiž. ki ni zavesten, ni hoten: nezavedni gibi; nezavedna laž, prevara ● zastar. nezavedna se je zgrudila po tleh nezavestna nèzavédno prisl.: nezavedno ga je iskala z očmi; to je naredil nezavedno ♪
  8.      nèzavédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. lastnost nezavednega človeka: narodna, politična nezavednost / njena dobrota je bila zaradi nezavednosti še bolj privlačna / knjiž. v svoji nezavednosti mu je zaupal naivnosti 2. zastar. nezavest: zdramiti se iz nezavednosti; bolnik je še vedno v nezavednosti ♪
  9.      nèzavést  -i ž (ȅ-ẹ̑) 1. stanje brez zavesti, zavedanja: kratkotrajna nezavest / zbuditi se iz nezavesti; biti, ležati v nezavesti; pog. pasti v nezavest omedleti / globoka nezavest // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do nezavesti izraža visoko stopnjo: smejati se do nezavesti; pijan, utrujen je do nezavesti 2. knjiž., redko podzavest: osebna nezavest vsebuje doživljaje, ki so bili nekoč zavestni, a smo jih kasneje zatrli in pozabili ♪
  10.      nèzavísen  -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) zastar. neodvisen: dejanje, nezavisno od volje / samostojen, nezavisen človek ♪
  11.      nèzavzétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost človeka, ki mu manjka zavzetosti: zaradi svoje nezavzetosti nas pisatelj ne prepriča; delovna nezavzetost ♪
  12.      nèzbránost  -i ž (ȅ-á) stanje nezbranega človeka: zaradi nezbranosti ni mogel sestaviti pisma / njegovi počasnosti se pridružujeta še pozabljivost in nezbranost ♪
  13.      nezgóda  -e ž (ọ̑) 1. dogodek, pri katerem je človek poškodovan: nezgoda se je pripetila zgodaj zjutraj; povzročiti nezgodo; nezgoda pri delu; vzroki nezgode; pomoč pri nezgodi; odškodnina za nezgodo / obratna, prometna nezgoda ♦ jur. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev 2. dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno; nesreča: doletela ga je huda nezgoda, pogorela mu je hiša / ekspr. nezgode življenja so ga teple / elementarne, vremenske nezgode 3. ekspr. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek: pripetila se mu je nezgoda, da mu je odletel gumb na hlačah; smejala se je njegovi nezgodi; rad je opisoval svojo nezgodo / komikove nezgode ● knjiž. pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja vesele in neprijetne doživljaje ♪
  14.      nèzlômen  -mna -o prid. (ȅ-ó) zastar. nezlomljiv: nezlomna snov / človek z nezlomno voljo ♪
  15.      nèzméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka zmernosti: zelo nezmeren človek je; biti nezmeren v jedi in pijači / nezmerno uživanje alkohola / nezmerna kritika nèzmérno prisl.: nezmerno jesti ♪
  16.      nezmérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. nezmeren človek: temu nezmernežu ni nikoli dovolj ♪
  17.      nèzmérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost nezmernega človeka: očitali so mu nezmernost / nezmernost v jedi in pijači ♪
  18.      nèzmotljívost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost nezmotljivega človeka: v ocenjevanju takih vprašanj so mu prisojali skoraj nezmotljivost; s tem je izgubil sloves nezmotljivosti ◊ rel. papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv ♪
  19.      nèzmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje ♪
  20.      nèzmóžnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nezmožen človek: imel je občutek, da ima same nezmožneže okrog sebe ♪
  21.      nèzmóžnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nezmožnega človeka: s tem je dokazal svojo nezmožnost; duševna, telesna nezmožnost / spolna nezmožnost / nezmožnost za delo nesposobnost ♪
  22.      nèznačájen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni značajen: neznačajen človek ♪
  23.      nèznačájnež  -a m (ȅ-ȃ) ekspr. neznačajen človek: s temi neznačajneži ni hotel imeti opravka ♪
  24.      nèznačájnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost neznačajnega človeka: zaradi svoje neznačajnosti ni užival spoštovanja ♪
  25.      neználec  -lca m (ȃ) knjiž. neveden človek, nevednež: vsi so veliki neznalci; pravi neznalec je ♪

   6.602 6.627 6.652 6.677 6.702 6.727 6.752 6.777 6.802 6.827  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA