Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOV (6.401-6.425)



  1.      nèorientíranost  -i ž (-) lastnost, značilnost neorientiranega človeka: spis odkriva avtorjevo neorientiranost; kulturna, politična neorientiranost / neorientiranost takratne kritike je očitna
  2.      nèosében  -bna -o prid. (-ẹ̑) 1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivnalingv. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe 2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben nèosébno prisl.: neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno
  3.      nèosvéščen  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni osveščen: zaostal, neosveščen človek; neosveščena množica / idejno neosveščena pripoved
  4.      nèosvéščenost  -i ž (-ẹ̑) lastnost neosveščenega človeka: pomanjkanje izobrazbe se kaže v neosveščenosti ljudi
  5.      neoteníja  -e ž () zool. pojav, da se žival razmnožuje na stopnji ličinke: neotenija pri človeški ribici in aksolotlu
  6.      nèotesán  -a -o prid. (-á) 1. ki ni otesan: neotesan les; neotesani trami 2. ekspr. ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: neotesan, nekulturen človek; to so surovi, neotesani fantje / kot psovka divjak neotesani nèotesáno prisl.: neotesano govoriti, se vesti
  7.      nèotesánost  -i ž (-á) ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost
  8.      neotomízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki obnavlja in razvija filozofijo Tomaža Akvinskega: pripadniki neotomizma na Slovenskem
  9.      nèovíran  -a -o prid. (-) ki ni oviran: neoviran promet / neoviran kulturni razvoj / človek mora biti v vsem neoviran / varno in neovirano življenje ki poteka brez težav, ovir nèovírano prisl.: neovirano napredovati
  10.      nèpatétičen  -čna -o prid. ( ẹ́) ki ni patetičen: nepatetične pesmi; uprizoritev je bila živa in nepatetična / nepatetičen človek
  11.      nèpazljívec  -vca m (-) ekspr. nepazljiv človek: v razredu je bilo precej nepazljivcev
  12.      nèpazljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepazljivega človeka: nepazljivost učencev ga je pri pouku zelo motila / do nesreče je prišlo zaradi nepazljivosti uslužbencev
  13.      nèpietéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. ki mu manjka pietetnosti, pietete: nepieteten človek / nepietetno dejanje
  14.      nèpísan  -a -o prid. (-í) ki ni pisan, ni zapisan: pisano in nepisano leposlovje // nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nepisani zakoni; nepisana pravila
  15.      nèplemenít  -a -o prid. (-) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom
  16.      nèplóden  -dna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni ploden: neploden moški; žena je bila neplodna / neplodna krava jalova / neplodno drevo / neplodna zemlja / ekspr. neplodno delo, razpravljanje
  17.      nèplódnost  -i ž (-ọ́) lastnost, stanje neplodnega: neplodnost je večkrat posledica splavov / neplodnost krav jalovost / ekspr. idejna in kulturna neplodnost dobe
  18.      nèpoboljšljívec  -vca m (-) ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec
  19.      nèpoboljšljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepoboljšljivega človeka: otrokova nepoboljšljivost jo vznemirja
  20.      nepočákanec  -nca m () knjiž. neučakan človek: pred blagajno so se prerivali nepočakanci
  21.      nèpodkován  -a -o prid. (-á) ki ni podkovan: nepodkovani konji / v hribe je šel v nepodkovanih čevljih / ekspr. v slovnici je popolnoma nepodkovan
  22.      nèpodkupljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da podkupiti: pošten, nepodkupljiv človek / biti nepodkupljivega značaja
  23.      nèpodkupljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepodkupljivega človeka: cenijo ga zaradi njegove nepodkupljivosti
  24.      nèpoklícanec  -nca m (-) ekspr. 1. kdor ni poklican, ni usposobljen za kaj: takoj se vidi, da so se dela lotili nepoklicanci // kdor ni povabljen, ni zaželen: prireditve se je udeležilo tudi nekaj nepoklicancev 2. ničvreden, malovreden človek: vmes je posegel neki nepoklicanec in ga umoril
  25.      nèpokójen  -jna -o prid. (-ọ̄) knjiž. nemiren: nepokojni mladi ljudje / postajal je vedno bolj nepokojen / človek nepokojnega duha / nepokojno morje nèpokójno prisl.: oči so nepokojno gledale proti vratom

   6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA