Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
LOV (551-575)
- prirodoslóvje -a s (ọ̑) naravoslovje: razvoj prirodoslovja ♦ šol. prirodoslovje nekdaj učni predmet, ki obsega fiziko in kemijo ♪
- prislòv -óva m (ȍ ọ́) lingv. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok: prislovi, predlogi, vezniki in medmeti / časovni, krajevni prislovi; količinski prislov; miselni prislov ki izraža razmerje govorečega do povedanega ♪
- prislóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prislov: prislovne zveze // v zvezi prislovno določilo stavčni člen, ki določa povedek ali nekatere druge stavčne člene glede na kraj, čas, način, vzrok: prilastek in prislovno določilo / prislovno določilo časa, kraja ♪
- prislóvica -e ž (ọ̑) zastar. rek, pregovor: sklicuje se na to, kar pravi prislovica; ravnal se je po stari prislovici, da pametnejši odneha / rad govori v prislovicah ♪
- prislóvičen -čna -o prid. (ọ̑) zastar. splošno znan: njegova dobrota je postala že kar prislovična; prislovična počasnost polža ♪
- pritelováditi -im dov. (á ȃ) ekspr. z napornim gibanjem priti: pritelovaditi čez skale; končno je pritelovadil na vrh zvonika ♪
- privalovíti -ím dov., privalóvil (ȋ í) valujoč priteči: morska voda je privalovila do njih / ekspr. od nekod so privalovili zvoki glasbe so se zaslišali ♪
- prótičlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti človeku: pesnikov obračun s protičloveškimi in protinarodnimi silami / ekspr. protičloveško ravnanje okupatorjev nečloveško ♪
- prótijugoslovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti Jugoslovanom ali Jugoslaviji: protijugoslovanska propaganda emigrantskih organizacij ♪
- prótislovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti Slovanom: protislovanska politika ♪
- protislóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno ♪
- prótislovénski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) ki je proti Slovencem ali Sloveniji: protislovenske demonstracije v Trstu / protislovenski časopis ♪
- protislóvje -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij
načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
- protislóvnost -i ž (ọ̑) značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu ♪
- psoslóvje -a s (ọ̑) knjiž. veda o psih; kinologija ♪
- ptičeslóvec -vca m (ọ̑) knjiž. strokovnjak za ptičeslovje; ornitolog: ugotovitve ptičeslovcev ♪
- ptičeslóvje -a s (ọ̑) knjiž. veda o pticah; ornitologija ♪
- púdlovka -e ž (ȗ) nekdaj peč za pudlanje: ogenj v pudlovki je ugasnil ♪
- pulóver -ja m (ọ́) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se oblači čez glavo: plesti pulover; volnen pulover; jopica in pulover / moški, otroški pulover; smučarski pulover ♪
- pulóverček -čka m (ọ́) manjšalnica od pulover: otrok v hlačkah in puloverčku / ekspr. k temnemu krilu nosi puloverčke živih barv ♪
- pustolóvec -vca m (ọ̑) kdor išče, ljubi pustolovščine: po svoji naravi je nemirnež in pustolovec; mladostni pustolovec // slabš. kdor se loti nevarnih, tveganih dejanj: politični pustolovci ♪
- pustolóven -vna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko pustolovski: pustolovna usoda / pustolovno potovanje ♪
- pustolóviti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko iskati pustolovščine: pustoloviti po svetu ♪
- pustolóvka -e ž (ọ̑) ženska oblika od pustolovec: bila je nemirna pustolovka ♪
- pustolóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pustolovce ali pustolovstvo: pustolovski človek / pustolovsko življenje / pustolovski film, roman ♪
426 451 476 501 526 551 576 601 626 651