Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOV (5.226-5.250)


  1.      malopomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nepomemben: malopomemben človek; zvrstilo se je mnogo malopomembnih dogodkov; malopomembna podrobnost; nobena stvar mu ni bila majhna in malopomembna ♪
  2.      malopríd  -a m (ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: treba bi bilo kaznovati tega maloprida ♪
  3.      maloprída  -e ž (ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: s to maloprido se že ne boš omožila ♪
  4.      maloprída  m neskl. (ȋ) star., v imenovalniku ali tožilniku ničvreden človek, malopridnež: razglasiti koga za maloprida / ti maloprida ti tak ♪
  5.      malopríden  -dna -o prid., maloprídnejši (í ȋ) 1. ekspr. ničvreden, malovreden: malopriden človek; malopriden sin / zabavati se z malopridnimi ženskami vlačugami, prostitutkami / sovražil je pokvarjenost malopridnega sveta / zašel je na malopridno pot 2. zastar. ki ne daje veliko koristi: ob poti raste malopridno grmovje ♪
  6.      maloprídnež  -a m (ȋ) ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna ♪
  7.      maloprídnica  -e ž (ȋ) ekspr. ničvredna, malovredna ženska: malopridneži in malopridnice / kot nagovor kod se potepaš, malopridnica / v mladih letih je bila malopridnica vlačuga, prostitutka ♪
  8.      maloprídnik  -a m (ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: to je največji malopridnik med nami; nimamo opravka z dobrimi ljudmi, ampak z malopridniki // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bo kaznovati malopridnike, ki so lovili ptiče ♪
  9.      maloprídnost  -i ž (í) 1. ekspr. lastnost, značilnost malopridnega, ničvrednega človeka: njegova malopridnost ni poznala meje / ti fantje so cvet malopridnosti; imeli so ga za zgled malopridnosti 2. star. ničvredno, malovredno dejanje: naredil sem malopridnost; poskušal je, da se malopridnost ne bi razvedela 3. ekspr., redko ničvreden, malovreden človek: tej malopridnosti se vse posreči prej kot drugim ljudem / kot nagovor le pazi se, ti malopridnost ti taka ♪
  10.      malosláven  -vna -o prid. (á ā) nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini maloslávno prisl.: maloslavno končati življenje ♪
  11.      maloúmen  -mna -o prid. (ú ū) evfem. nespameten, neumen: maloumen človek / slabo in maloumno literarno delo; maloumno govorjenje maloúmno prisl.: zakaj si se tako maloumno napil ♪
  12.      mámut  -a m (ȃ) pal. izumrli slon iz ledene dobe: najdbe okostij mamutov; ledenodobni lovci na mamute ♪
  13.      manager  in menedžer -ja [ménedžer] m (ẹ̑) 1. v kapitalistični ekonomiki vodilni uslužbenec podjetja; direktor, ravnatelj: družbo upravljajo managerji; odločilna vloga managerjev 2. publ. voditelj, organizator zlasti v gospodarstvu: biti manager turistične agencije; dober, nesposoben manager / turistični manager // poslovni vodja moštva, skupine, posameznika v poklicnem športu, popevkarstvu: pevko je spremljal manager; manager boksarja; moštvo z managerjem in trenerjem ♪
  14.      managerstvo  in menedžerstvo -a [ménedžer-] s (ẹ̑) 1. v kapitalistični ekonomiki sistem, v katerem je večina bistvenih odločitev zaupana managerjem: razvoj managerstva 2. publ. poslovno vodenje podjetja: neuspešno managerstvo; vprašanje managerstva se postavlja že nekaj časa / managerstvo v športu ♪
  15.      mánce  mánc ž mn. (ȃ) igr., v zvezi z igrati se, iti se, loviti se loviti se (slepe miši): z otroki se igra mance; na igrišču smo se šli mance / otroci so lovili mance ∙ ekspr. iti se mance ne govoriti, ne ravnati odkrito ♪
  16.      mandát  -a m (ȃ) 1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat // listina o tej pogodbi: pokazal je mandat 2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / določiti število mandatov po republikah / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade 3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo // ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata 4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju knjig ♪
  17.      mandáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mandat: mandatna doba voljenih funkcionarjev / bivše kolonije izročiti v mandatno upravo ◊ jur. mandatni postopek civilni postopek, v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; mandatna kazen denarna kazen, ki se izreče in plača na kraju samem; mandatna pogodba pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo; zgod. mandatno ozemlje med obema vojnama ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije mandátno prisl.: mandatno kaznovati koga ♪
  18.      mandióka  -e ž (ọ̑) bot. maniok: pridelovati, saditi veliko mandioke / kos mandioke ♪
  19.      manevrírati  -am nedov. (ȋ) 1. razporejati in premikati se za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: brigada je dobro manevrirala; manevrirati z enoto; neprestano smo manevrirali in se s tem izogibali vsem nevarnostim 2. spreminjati smer, način vožnje za dosego česa: ladja je začela manevrirati, da bi prišla v pristanišče; tovorni vlak manevrira na postaji; letalo manevrira nad letališčem / manevrirati z vozilom / ekspr. natakar je spretno manevriral med mizami s polnim pladnjem; pren. manevrirati s ceneno delovno silo // ekspr., v zvezi z z delati gibe, ravnati: gledal je, kako manevrira z volanom; slabo je manevriral z nožem; pren. prevajalec manevrira z različnimi pojmi 3. nav. slabš. delati kaj, s čimer se prikrito hoče kaj doseči: predstavniki nasprotne stranke so manevrirali; manevrirati komu za hrbtom ♪
  20.      manifést  -a m (ẹ̑) 1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste; manifest združenih socialističnih strank / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest ♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels 2. jur. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest ♪
  21.      manifestácija  -e ž (á) 1. javno, navadno slovesno izražanje, kazanje hotenja, mnenja, stališča, razodevanje: proslava se je spremenila v manifestacijo ljubezni do domovine; sestanek je manifestacija prijateljstva med narodi // knjiž. izražanje, kazanje sploh: zunanje manifestacije čustev; oblike manifestacije človeške duševnosti / publ. manifestacija sile v Vietnamu / življenjske manifestacije 2. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak podpore: prirediti manifestacije; z manifestacijo pozdraviti odločitev vlade; manifestacija za mir / množična manifestacija // knjiž. velika, navadno več dni trajajoča prireditev: sodelovati pri znameniti gledališki manifestaciji; letošnje kulturne manifestacije ♪
  22.      manifestatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. s katerim se izraža podpora: manifestativen shod; manifestativno razpoloženje 2. ki javno, navadno slovesno izraža, kaže kaj: manifestativna izpoved; manifestativno narodno delo manifestatívno prisl.: praznik so proslavili manifestativno ♪
  23.      manifestírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. javno, navadno slovesno izražati, kazati hotenje, mnenje, stališče, razodevati: množica je manifestirala svojo solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi sveta; manifestirati politične nazore // knjiž. izražati, kazati sploh: svojo moč so žal manifestirali tudi v neposredni napadalnosti; pri stavki se je manifestirala povezanost vseh delovnih množic / publ. birokratizem se lahko manifestira v raznih oblikah 2. množično izražati razpoloženje, navadno v znak podpore: ljudje so se zbirali in manifestirali za mir; manifestirati na trgu / manifestirati proti vojni // publ. izražati podporo sploh: s člankom je manifestiral za ideje revolucije ♪
  24.      maníja  -e ž (ȋ) 1. močno pretiravanje v kakem početju: njegova vljudnost je bila že skoraj manija; manija po velikih tovarnah / izleti so mu postali že prava manija / publ. slog je slab zaradi manije glagolov na koncu stavka 2. poljud. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem, strok. blodnja: zasledovalna manija; manija preganjanja 3. psiht. bolezensko duševno stanje s pretirano razigranostjo, podjetnostjo, zgovornostjo: depresiji je sledila manija; imeti manijo / zbolel je za manijo ♪
  25.      maníra  -e ž (ȋ) 1. nav. mn., raba peša način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami // nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja ∙ ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan 2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda // uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro ♪

   5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA