Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOV (4.901-4.925)


  1.      lastnorôčen  in lastnoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: lastnoročne opombe; knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo / lastnoročni podpis lastnorôčno in lastnoróčno prislov od lastnoročen: lastnoročno podpisati; lastnoročno napisana prošnja / pri nadomeščanju originalnega podpisa (na kopiji) Podpis: Peter Klepec, l. r. // pog. sam, brez tuje pomoči: kovček bom lastnoročno odnesel na postajo; ekspr. lastnoročno ga je vrgel iz hiše ♪
  2.      lastnóst  -i ž (ọ̑) 1. kar se relativno trajno kaže pri človeku zlasti v odnosu do ljudi, okolja glede na kako normo: delavnost je njegova glavna lastnost; imeti dobre, slabe lastnosti; vzgoja razvija otrokove pozitivne lastnosti; na zunaj je podoben očetu, po lastnostih pa materi / pog.: hvali lastnosti svoje hčere dobre lastnosti; zaradi svojih lastnosti vzbuja odpor slabih lastnosti / preizkušati lastnosti živali // kar se trajno kaže pri čem zlasti glede na uporabnost: gradilne lastnosti lesa; obratovalne lastnosti stroja; preizkusiti lastnosti ladje na poskusni vožnji // knjiž. kar se pri kom, čem trajno kaže sploh: biološke lastnosti zemlje; fizikalne in kemične lastnosti snovi; zaželene lastnosti rastlin; prenos lastnosti na potomstvo / dedne lastnosti ki se podedujejo / lastnost vode je, da je najgostejša pri štirih stopinjah Celzija značilnost ♦ biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu 2. knjiž. kar kaj opredeljuje, da je tako, kot je: belina je lastnost belega 3. star. sposobnost, zmožnost: pripisovali so mu lastnost, da zna čarati ● imeti lastnosti dobre gospodinje biti dobra gospodinja; zastar. v lastnosti kavalirja se je izkazal kot kavalir ♪
  3.      lasúlja  -e ž (ú) tuji naravni ali umetni lasje, pritrjeni na tanko tkanino tako, da delajo vtis pravih las: nositi lasuljo; moderne dnevne, večerne lasulje; izdelovalnica lasulj; sodnik v talarju in z lasuljo / baročne lasulje; gledališke lasulje ◊ zool. bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata ♪
  4.      lasúljar  -ja m (ȗ) izdelovalec lasulj: izložbe lasuljarjev / gledališki lasuljar ♪
  5.      lasuljárna  -e ž (ȃ) delavnica za izdelovanje lasulj ♪
  6.      lášta  -e ž (ȃ) alp. polica v skalovju, zlasti porasla s travo: plezalec se povzpne do ozke lašte ♪
  7.      laténten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit, skrit: latentni problemi; latentna kriza; človekove latentne lastnosti; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju ♦ biol. latentno življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje; fiz. latentna toplota toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; fot. latentna slika slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit; jur. latentni sledovi; med. latentni sifilis; latentna infekcija laténtno prisl.: problem latentno živi v njegovi domišljiji; latentno bolan človek; publ. latentno prisotne značilnosti ♪
  8.      latínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike ● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku ◊ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije ♪
  9.      latínščina  -e ž (ȋ) 1. latinski jezik: vsa svoja dela je napisal v latinščini; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino pouk tega jezika 2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih: stari lovci so znani po svoji lovski latinščini ♪
  10.      látovščina  -e ž (á) 1. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: latovščina kramarjev v pristanišču / slabš. pisateljeva nabrekla latovščina jezik, stil // posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: latovščina pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon: poslovna, vojaška latovščina 2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov: šolarji so se pogovarjali v latovščini ♪
  11.      lávdon  -a m (ȃ) 1. pog., ekspr. oblasten, neukrotljiv človek: kakšen lavdon je ta ženska / kdo bi ugnal tega mojega lavdona, je vzdihovala mati 2. nižje pog., v medmetni rabi, navadno v zvezi fiks lavdon izraža močno podkrepitev trditve: fiks lavdon, da je tako / fiks lavdon, daj mi že mir ♪
  12.      lavor  grm ipd. gl. lovor ipd. ♪
  13.      lavreát  -a m (ȃ) knjiž. umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec: letošnji lavreat je predstavnik moderne arhitekturne smeri / biti Nobelov lavreat za mir ♪
  14.      lazíti  in láziti -im, tudi láziti -im nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja // premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage: muha lazi; mravlje lazijo po mravljišču // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, pač pa že lazi; ne upam si laziti po teh skalah; otrok lazi pod mizami 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja): bled in brez moči lazi okoli hiše; bolnik lazi kot senca / vsak dan težko obložen lazi iz doline / tat tiho lazi; lazil je okoli stavbe in oprezoval 3. ekspr. hoditi: laziti ob palici; ne lazi po blatu; laziš kot polž zelo počasi / cele dneve lazi brez cilja okoli / laziti po vseh štirih / laziti k dekletu; po gozdu lazi za zajci; ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih / za tisto vdovo lazi / njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš 4. večkrat lesti: gosenica je lazila od enega roba lista do drugega / otrok kar naprej lazi pod klop / bolnik rad lazi k oknu ● knjiž. tam lazijo kače živijo, so; pog., ekspr. laziti okrog žensk, za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; ekspr. gospodar lazi za hlapci jih skrivaj nadzoruje; slabš. slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov je njegov privrženec; ekspr. ne lazite po prstih za mojim hrbtom ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni; ekspr. kod pa tako dolgo lazi kje je, kje se mudi, zadržuje lazèč -éča -e: lazeča golazen ♪
  15.      lažnívost  -i ž (í) lastnost, značilnost lažnivega človeka: končno je spoznal lažnivost teh ljudi / boj proti lažnivosti / ekspr. lažnivost sreče lažnost ♪
  16.      lè  prisl. (ȅ) 1. izraža omejenost na navedeno: to je le osnutek zakona; vzemi, pa le en kos; ekspr. eno uro le daj mir; ni ga udaril, le nahrulil ga je / nav. ekspr.: vsem se je priljubil, ne le domačim; mika ga ne le denar, ampak tudi čast; nima le hiše, ampak tudi vrt / elipt.: le škoda, da ni zakurjeno; sreča le, da ni pil // nav. ekspr. izraža popolno omejenost na navedeno dejanje; samo: jaz se le čudim, da ji ni ušel; brez moči si in lahko le gledaš, kako vse razpada / hoče le jesti in jesti 2. navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: vsega imajo, pa le niso srečni; ne bom igral, gledal bom pa le // nav. ekspr. izraža nepričakovanost trditve: nazadnje je le priznal, da se je zmotil; sem pa le radoveden, kdo bo zdržal; če premislimo, si le visoko prišel / otrok je le otrok, mora se igrati; če pa le vztrajate, ga bom poklical // v vezniški rabi, v zvezi le da za omejevanje prej povedanega: tudi v naši tovarni imamo iznajditelje, le da premalo 3. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: plačal bi, če bi le mogel; če le sliši korak, že zalaja / tam nekaj pomeniš le, če imaš denar ♦ ekspr. napravi kar tako, da je le samo zaradi videza 4. nav. ekspr., za oziralnimi zaimki ali prislovi poudarja poljubnost, posplošenost: kdor le more, gre v mesto; ostani tam, kolikor se le da dolgo / to je služba, kakor si je le moreš želeti 5. ekspr., z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: le kaj si bo mislil o nas? le kje boš dobil zdaj zdravnika? le zakaj je ni v službo? kaj le pomeni ta molk? 6. ekspr. izraža spodbudo, poziv: le čakaj, te že ujamem; le nič ne jokaj / le začnimo / naj se le norčuje, saj se ne bo dolgo / elipt.: le počasi; le brez skrbi; ostani, le, če se ti ljubi 7. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: da ste le zdravi; da se le more tako sprenevedati; če le ni kaj hujšega // izraža ukaz, željo: da te le ni sram; če bi se le dalo kam skriti 8. navadno v zvezi kot le izraža visoko stopnjo: zvit je kot le kaj; prijazen je bil kot le kdaj; podjetje je trdno kot le malokatero ♪
  17.      le  členek, piše se z vezajem 1. publ. za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka: nekateri rodovi so se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve / sveti naj bi postali izvršilni organi občinske skupščine in skupni organi samoupravljanja za vpliv le-teh na dejavnost občinske skupščine 2. star. za poudarjanje kazalnega zaimka ali prislova sploh: imel je samo še mater, le-ta pa je bila že priletna; pojdi le-sem sem(le); šel je k morju, od le-tam pa v hribe tam; le-tu ne bomo varni tu(le) ♪
  18.      le  členek, za kazalnimi zaimki ali prislovi, piše se skupaj, prim. edinole, semle, takole, tale, zdajle ipd. ♪
  19.      leader  tudi lider -ja [líd-] m (í) publ. voditelj, zlasti politični: leaderji afriških držav / leader delovne skupine ♪
  20.      léctar  -ja m (ẹ̄) izdelovalec ali prodajalec lecta: lectarji so že postavili stojnice ♪
  21.      léctarica  -e ž (ẹ̄) izdelovalka ali prodajalka lecta: fant ji je pri lectarici kupil veliko srce z napisom ♪
  22.      léči 1 léžem dov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ́ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: legel je in zaspal; razgrnil je plašč po tleh in legel; leči na posteljo, v travo; leči v senco; utrujen leči; leči na hrbet, vznak / pes je ubogljivo legel / kot ukaz psu lezi // namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: pozno je že, legel bom; zjutraj je bila bolj trudna kot zvečer, ko je legla / legel je po polnoči šel spat; nar. dajati otroke leč spat / star. leči spat iti spat // namestiti se, spraviti se v (pretežno) tak položaj zaradi bolezni: legel je pred tremi tedni / ekspr. legel je in umrl zbolel, obolel 2. knjiž. imeti spolni odnos: ni legel k njej iz ljubezni; leči s fantom 3. s prislovnim določilom namestiti se, razprostreti se na površini: prah je legel na pohištvo / dolge trepalnice so ji legle čez oči / gosti delci v tekočini ležejo na dno se usedejo 4. knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: oblaki so legli čez nebo; sence so legle na ulico / megla je legla na polje // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je legel mrak; ko je legla noč, so se utaborili ko se je znočilo / mir je legel na pokrajino; pren. bridek molk je legel med njiju; na dušo ji je legla žalost 5. knjiž., s prislovnim določilom postati opazen, viden: grenkoba, trpkost mu je legla na obraz; nasmeh mu je legel na ustnice / prijazen izraz je legel na njegovo lice 6. preh., v zvezi z na povzročiti slabo duševno ali telesno počutje: leta so legla nanj s svojo težo; vsi ti dogodki so moreče legli nanje; brezoseb. težko je leglo nanj ● star. v nekaj dneh bo legla rodila; knjiž. sen jim je legel na oči zaspali so; knjiž. sonce je že leglo na strehe je začelo sijati na strehe; vznes. zdaj je legel k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo še zadnji prijatelj umrl ♪
  23.      léd  -ú tudi -a m (ẹ̑) 1. voda v trdnem stanju: led se dela, taja; dati v kozarec košček ledu; njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu; noge imam kot led zelo hladne; ta človek je hladen kot led; roka je mrzla kot led / ledeniški led; umetni led; večni led ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr., z oslabljenim pomenom led nezaupanja se je začel počasi tajati; pren., ekspr. po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led // ledena ploskev, plast: led je še pretanek, da bi nas držal; led se lomi, poka; led na jezeru se je udrl; prebil je led, da bi lovil ribe; na ledu mu je spodrsnilo; drsati se po ledu; pokrit z ledom; debel, gladek, tanek led / hokej na ledu; plesna revija na ledu / mn., knjiž. previsni ledovi 2. knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: v njegovih prsih je led; led srca ● ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; pog. deni steklenico piva na led v posodo, prostor z ledom, da se ohladi; knjiž., ekspr. črni oblaki nosijo pogubni led točo; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. speljati koga na led prevarati, ukaniti ga; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden ◊ gastr. led zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura; šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju ♪
  24.      ledén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali; ledena ploskev stadiona; ledene plošče na reki; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema // pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno 2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno Ledeno morje // ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo 3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom; iti z ledenim obrazom mimo; ošvrkniti z ledenim pogledom; doživeti leden sprejem; ledene besede / odnosi med njima so ledeni 4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce // ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo ● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij ◊ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadion ledéno prisl.: od gor je ledeno pihalo; kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno; ledeno zavrniti koga; ledeno hladni odnosi; ledeno modra barva svetlo modra z belkastim odtenkom; voda je ledeno mrzla; ledeno mirno pojasniti / v povedni rabi: na pločniku je bilo ledeno; danes je zunaj ledeno ♪
  25.      ledeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ledenik: ledeniške razpoke; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet ♦ alp. ledeniške dereze dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; ledeniški potok potok, ki teče izpod ledenika; ledeniška dolina dolina, ki jo je izoblikoval ledenik; ledeniško jezero jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik ♪

   4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA