Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOV (4.276-4.300)



  1.      kléč  -a m (ẹ̑) redko kleč ž: valovi so se razbijali ob kleču
  2.      klečáti  -ím nedov., klêči in kléči; klêčal in kléčal (á í) biti na nogah, upognjenih v kolenih: stati in klečati v cerkvi / klečati na eni nogi ∙ ekspr. kleči pred tem človekom ponižuje se pred njim; ga obožuješport. klečati sonožno // klečeč prestajati kazen: moral je klečati / klečati za kazen klečé: kleče moliti, prositi klečèč -éča -e: klečeč na tleh, v kotu; klečeča množica; sam.: gledal je klečeče pred seboj
  3.      klečeplástvo  -a s () 1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka 2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži
  4.      klečeplázništvo  -a s () klečeplastvo: koristolovstvo in klečeplazništvo
  5.      klečepláznost  -i ž (ā) slabš. lastnost klečeplaznega človeka: njegova klečeplaznost jo je bolela
  6.      kléjar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec kleja: po poklicu je klejar
  7.      klejíti  -ím tudi kléjiti -im nedov. ( í; ẹ̑) premazovati s klejem: klejiti deske ♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem klejèn -êna -o tudi kléjen -a -o: klejeni papir; klejeno platno
  8.      klékljarica  -e ž (ẹ̑) izdelovalka klekljanih čipk: bila je klekljarica
  9.      klékljati  -am nedov. (ẹ̑) delati, izdelovati čipke s kleklji: sedela je na peči in klekljala / zna klekljati klékljan -a -o: lepe klekljane čipke
  10.      klénost  -i ž (ẹ̄) knjiž. čvrstost, krepkost: klenost mladega človeka / klenost značaja // nazornost, sočnost: klenost stilnega izraza
  11.      klepárstvo  -a s () obrt za oblikovanje, obdelovanje pločevine: ukvarjati se s kleparstvom / opustil je kleparstvo opravljanje kleparskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt
  12.      klepáti  klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljalilov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
  13.      klepetálo  -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: ta človek je neznosno klepetalo
  14.      klepetávost  -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost klepetavega človeka: jezila ga je njena klepetavost / ne zameri moji klepetavosti / v pesmih je s klepetavostjo skušal skriti pomanjkanje globlje misli z gostobesednostjo
  15.      klerikálec  -lca m () 1. nekdaj član, pristaš Slovenske ljudske stranke: slovenski liberalci in klerikalci 2. nav. slabš. pristaš klerikalizma: je zagrizen klerikalec // nazadnjak, konservativec: klerikalci in desničarji
  16.      klêrofašízem  -zma m (-) nav. slabš. politično sodelovanje cerkve s fašizmom: bil je vodja upora proti klerofašizmu // gibanje za tako sodelovanje: pojav klerofašizma
  17.      klesár  -ja m (á) kdor se ukvarja s klesanjem: kamnoseki in klesarji / o kiparjih, klesarjih in rezbarjih teh spomenikov je malo znanega / spada med klesarje slovenske besede
  18.      klesáti  kléšem nedov., klêši klešíte; klêsal (á ẹ́) 1. z dletom obdelovati kamen: klesal je ves dan; spretno klesati / klesati in lomiti kamen, marmor // s klesanjem delati, oblikovati: klesati stopnico / v kamen je klesal podobe 2. ekspr. dajati čemu bolj izdelano podobo: tako se ustvarja in kleše jezik / klesati svoj značaj
  19.      kléščman  -a m (ẹ̑) nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: ulovila sva nekaj kleščmanov
  20.      kléščnica  -e ž (ẹ̑) teh. vsak od dveh delov klešč: ena kleščnica je zlomljena
  21.      kléštra  -e ž (ẹ̑) nar. zanemarjen, neurejen, neroden človek: s to kleštro se ne boš več družil
  22.      klét  -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju // navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje
  23.      kletáriti  -im nedov.) nav. ekspr. ukvarjati se s predelovanjem, hranjenjem vina: kletari že več let / kletariti vino
  24.      kletárstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem, hranjenjem vina: pomen kletarstva / dognanja kletarstva
  25.      klétkar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec ali prodajalec (ptičjih) kletk: zaposlen je kot kletkar 2. ekspr. ptica, ki živi v kletki: ima več kletkarjev: kanarčka, taščico in papigo

   4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA