Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOV (3.277-3.301)



  1.      heraklít  -a m () gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita
  2.      heráldičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane heráldično prisl.: heraldično stiliziran lev
  3.      heráldika  -e ž (á) veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko
  4.      herbicíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na herbicide: herbicidno sredstvo / herbicidno delovanje
  5.      hêrkul  -a m () ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul ♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules
  6.      hêrkulski  -a -o prid. () nanašajoč se na herkule: herkulski človek; herkulska postava / herkulska moč / herkulsko dejanje
  7.      hermafroditízem  -zma m () biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku
  8.      heródež  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja
  9.      heroízem  -zma m () izreden pogum, junaštvo: partizanski, revolucionarni heroizem; heroizem proletarskih brigad / delovni heroizem / slabš. zlagan, operetni heroizem
  10.      herój  -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
  11.      hêros  -a m () v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
  12.      heteronomíja  -e ž () knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud
  13.      heteropoláren  -rna -o prid. () 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez
  14.      heterotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno
  15.      hétmanstvo  -a s (ẹ̑) naslov, dejavnost hetmanov: imel je vse časti in ugodnosti, ki so izvirale iz hetmanstva
  16.      hidrofón  -a m (ọ̑) teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi: odkrivanje podmornic s hidrofonom
  17.      hidrogénsulfát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol žveplove kisline
  18.      hidrolizírati  -am nedov. in dov. () kem. razstavljati spojino s hidrolizo: hidrolizirati maščobe / mila rada hidrolizirajo; kromov sulfat se hidrolizira v bazični kromov sulfat in žveplovo kislino
  19.      hidropónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hidroponiko: hidroponski lončki / hidroponski način pridelovanja vrtnin
  20.      hieroglífski  -a -o prid. () nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom
  21.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
  22.      hinávec  -vca m () hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec
  23.      hinávski  -a -o prid. () ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen
  24.      hinávščina  -e ž () hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna
  25.      híperfúnkcija  -e ž (-ú) med. povečano delovanje kakega telesnega organa: hiperfunkcija hipofize

   3.152 3.177 3.202 3.227 3.252 3.277 3.302 3.327 3.352 3.377  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA