Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
LOV (2.776-2.800)
- finomehánik -a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik ♪
- finomehánika -e ž (á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav: učenec finomehanike / pog. fotografski aparat nesi popravit v finomehaniko finomehanično delavnico ♪
- firer tudi führer -ja [fír-] m (í) naslov za voditelja nemške nacistične stranke Adolfa Hitlerja: bili so za rajh in za firerja // nav. slabš. voditelj sploh ♪
- fitoním -a m (ȋ) lingv. ime rastline; rastlinsko ime: slovar fitonimov ♪
- fízičen -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur.
fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
- fiziognomíja -e ž (ȋ) značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz ♪
- fiziognómik -a m (ọ́) kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost: vešč fiziognomik ♪
- fiziognómika -e ž (ọ́) nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza: ukvarjati se s fiziognomiko ♪
- fiziologíja -e ž (ȋ) veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe ♪
- fizionomíja -e ž (ȋ) redko fiziognomija: niti dva človeka si po fizionomiji nista enaka / kakšna bo fizionomija nove literarne revije / vpliv na fizionomijo trga ♪
- fízioterapévtka -e ž (ȋ-ẹ̑) ženska oblika od fizioterapevt: fizioterapevtke razgibavajo bolnike v bazenu in telovadnici ♪
- fízkultúra -e ž (ȋ-ȗ) pog. telesna kultura: gojiti fizkulturo; delovati na področju fizkulture // telesna vzgoja, šport, telovadba: v šoli je imel od vseh predmetov najrajši fizkulturo; rad se ukvarja s fizkulturo ♪
- fízkultúrnica -e ž (ȋ-ȗ) pog. športnica, telovadkinja: mlada, navdušena fizkulturnica ♪
- fízkultúrnik -a m (ȋ-ȗ) pog. športnik, telovadec: bil je vsestranski fizkulturnik ♪
- fižólar -ja m (ọ̑) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje fižolova zrna, Laria rufimana ♪
- fižólast -a -o prid. (ọ̑) podoben fižolu: človeške ledvice imajo značilno fižolasto obliko ♪
- fižolínje -a s (ȋ) nar. suhi fižolovi stroki: Se skloni in potegne izpod zadnje postelje košaro neizluščenega fižolinja (I. Potrč) ♪
- flacianízem -zma m (ȋ) skrajna smer protestantizma, imenovana po Flaciusu: flacianizem je prodiral tudi na Slovensko ♪
- flégma -e ž (ẹ̑) lastnost flegmatičnega človeka: s flegmo vzhodnjaka je opazoval prizor // pog. flegmatik: on je med nami največja flegma ♪
- flegmátičen -čna -o prid. (á) ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen: flegmatičen človek / flegmatičen temperament flegmátično prisl.: flegmatično odgovarjati; flegmatično prenašati težave ♪
- flegmátičnost -i ž (á) lastnost flegmatičnega človeka: vse njegovo vedenje in ravnanje je kazalo flegmatičnost ♪
- flegmátik -a m (á) človek flegmatičnega temperamenta: velik flegmatik je ♪
- fleksibílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. spremenljiv, nestalen: človek je najbolj fleksibilen faktor v kmetijski proizvodnji ♪
- fleksibílnost -i ž (ȋ) knjiž. spremenljivost, nestalnost: fleksibilnost cen; fleksibilnost delovne sile / fleksibilnost človekovega značaja ♪
- fléten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna; fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje // prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro flétno prisl.: to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno ♪
2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876