Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOV (2.676-2.700)



  1.      etnográfski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen: etnografski film; etnografska razprava; etnografsko blago / etnografsko raziskovanje / etnografski muzej 2. redko etničen: etnografska meja; slovensko etnografsko ozemlje
  2.      etnologíja  -e ž () veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje: razvoj etnologije
  3.      etnolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etnologijo; narodopisen, narodosloven: etnološka razprava / etnološka raziskava / etnološki oddelek v muzeju
  4.      evangelistár  -ja tudi evangelistárij -a m (á) rel. knjiga z evangeljskimi odlomki, ki se berejo pri maši: nedeljski evangelistar; starocerkvenoslovanski evangelistar
  5.      eventuálen  -lna -o prid. () po predvidevanjih mogoč, ne pa gotov; morebiten, možen: kriti eventualne izgube; eventualne pritožbe pošljite na ta naslovjur. eventualni naklep naklep, pri katerem storilec ne želi posledice kaznivega dejanja, jo pa predvideva in vanjo privoli eventuálno prisl.: posodil bi ti lahko sto dinarjev, eventualno tudi dvesto
  6.      evokácija  -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitevlit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev
  7.      evrisomátik  -a m (á) antr. človek široke telesne gradnje
  8.      evrokomunízem  -zma m () publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu
  9.      evropeizácija  -e ž (á) prilagajanje evropskemu načinu življenja in mišljenja: začela se je evropeizacija dežele; proces evropeizacije / takrat se je začela evropeizacija slovenskega gledališča
  10.      evropeizírati  -am nedov. in dov. () prilagajati evropskemu načinu življenja in mišljenja: oblast poskuša evropeizirati deželo / čas, ko se je slovenska zavest začela evropeizirati evropeizíran -a -o: evropeizirano mesto
  11.      ézul  -a m (ẹ̑) v italijanskem okolju begunec, izseljenec: pomagati ezulom / naseljevanje istrskih ezulov v Trstu in okolici
  12.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja ( ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani
  13.      fabianízem  -zma m () v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično
  14.      fabricírati  -am nedov. () redko izdelovati, proizvajati: teh aparatov pri nas še ne fabriciramo // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelovati: te cenene predmete fabricirajo kar na tekočem traku; pren. fabricirati laži; šola ne sme fabricirati samo uradnikov
  15.      fabrikácija  -e ž (á) glagolnik od fabricirati: inozemska fabrikacija avtomobilov; novost v fabrikaciji pisalnih strojev / fabrikacija na tekočem traku / fabrikacija kulturnih vrednot
  16.      fabrikacíjski  -a -o () pridevnik od fabrikacija; proizvoden, izdelovalen: fabrikacijski postopek
  17.      fabrikánt  -a m (ā á) pog. tovarnar: bogat fabrikant / fabrikanti orožja izdelovalci, proizvajalci; pren., slabš. fabrikanti lažnih poročil
  18.      fabulírati  -am nedov. () knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu: pisatelj dobro fabulira / knjiga ne fabulira, ampak odkriva notranje človekovo življenje
  19.      fácit  -a m () knjiž. izid, rezultat: facit njegovega delovanja ni bil uspešen / facit vsega tega je bil, da smo se razšli
  20.      fagocít  -a m () nav. mn., biol. krvna ali tkivna celica, ki navadno uničuje tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu
  21.      fagocitírati  -am nedov. in dov. () biol. uničevati tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu (s fagociti)
  22.      fagocitóza  -e ž (ọ̑) biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti: snovi v serumu olajšujejo fagocitozo bakterij
  23.      fakín  -a m () 1. slabš. malovreden, postopaški človek: raztrgan fakin; to je fakin / kot psovka kod si se klatil, fakin 2. nar. primorsko nosač, težak: fakini ves dan nosijo vreče
  24.      fakináža  -e ž () slabš. malovredni, postopaški ljudje: tam se zbira sama fakinaža
  25.      fáktičen  -čna -o prid. (á) ki v resnici je, obstaja; dejanski: faktičen napredek je večji, kot kažejo številke; faktična sprememba fáktično prislov od faktičen: prikazati življenje takšno, kakršno faktično je // publ. poudarja trditev: faktično je anahronizem, da še tako ravnajo

   2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA