Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOV (12.302-12.326)


  1.      škvêr  -a m (ȇ) žarg., navt. ladjedelnica: vzdolž obale so delovali trije škveri / popravljati čoln v škveru ♪
  2.      šlápa  -e ž (á) 1. nav. mn., nižje pog. obrabljena, ponošena copata: stare šlape na bosih nogah // copata brez zadnjega zgornjega dela: natakniti šlape 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: njen mož je šlapa ♪
  3.      šlápica  -e ž (á) 1. manjšalnica od šlapa: šlapice na otroških nogah 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: vsake reči se boji, taka šlapica je ♪
  4.      šlaráfija  -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; neskl. pril.: šlarafija vložek ♪
  5.      šlém  tudi šlèm šléma m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. nekdaj iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave: vitez z železnim šlemom / koničasti šlem 2. knjiž. čelada: gasilski šlem ◊ zool. zelo velik morski polž, katerega hišica ima široko ustje, Cassidaria echinophora ♪
  6.      šlèp  in šlép šlépa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) navt. plovilo brez lastnega pogona, ki se priveže, priklene k vlečni ladji, zlasti za prevažanje tovora: s premogom naložen šlep; vlačilec s šlepom ♪
  7.      šléva  -e ž (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta šleva si nič ne upa; možje smo, ne pa šleve / kot psovka pojdi že enkrat, šleva; šleva šlevasta ∙ slabš. šleva je, da je zapustil to dekle nespameten, neumen človek ♪
  8.      šléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil ♪
  9.      šódrast  -a -o prid. (ọ́) nižje pog. gramoznat: šodrast in ilovnat svet / šodrasta cesta posuta z gramozom ♪
  10.      šója  -e ž (ọ́) gozdna ptica z močnim kljunom in modrimi in črnimi črtastimi peresci na krilih: šoja je zletela z drevesa; oglašanje šoje; lov na šoje; vrešči kot šoja ♪
  11.      šók  -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja // psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; neskl. pril.: pog. šok soba soba za intenzivno nego ♪
  12.      šóla 1 -e ž (ọ̑) 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; miličniška, podoficirska šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; partijska, politična šola; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola nekdaj ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce // poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola 2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra 3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma ● žarg., šol. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola nekdaj, ljudski naziv vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati ◊ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa ♪
  13.      šólanec  -nca m (ọ̑) knjiž., redko šolan človek, izobraženec: napredno usmerjeni šolanci ♪
  14.      šólanost  -i ž (ọ̑) značilnost šolanega človeka: pri njegovem delu se kaže šolanost ♪
  15.      šólati  -am nedov. (ọ̑) 1. omogočati komu, da (si) načrtno pridobiva znanje, spretnosti: šolati svoje otroke; šolati na svoje stroške; dali so ga šolat v mesto / ekspr. sina šola za zdravnika 2. poučevati koga z namenom, da si načrtno pridobiva znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica: šolati mizarje, učitelje; šolati strokovnjake za vodstvene delavce; letalske organizacije šolajo svoje člane na najnovejših motornih letalih; jezikovno šolati novinarje / šolati pse za odkrivanje mamil, ponesrečencev 3. z vajo delati kaj bolj sposobno: šolati svoj posluh / šolati pevski glas / ekspr. šolati oko v razpoznavanju odtenkov ● ekspr. življenje ga je trdo šolalo imel je težko življenje; žarg., agr. šolati vino z določenimi postopki usmerjati naravne biokemične procese pri zorenju mošta v vino šólati se načrtno (si) pridobivati znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica: moj brat se še šola; šolati se v Ljubljani, v tujini; šolal se je le kratek čas; brezplačno, redno se šolati / ne morejo se šolati v maternem jeziku / šolati se za pravnika, zdravnika; šola se za mehanika uči se šólan -a -o: šolan človek; imeti šolan glas; ponosna je na svoje šolane otroke; strokovno šolane negovalke; ni šolana pevka; take podrobnosti opazi le šolano oko; biti šolan v socialističnem duhu ♦ lov. šolani pes ♪
  16.      šolnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za obiskovanje šole: biti oproščen šolnine; odpraviti, plačati, pobirati šolnino; polovična šolnina ♪
  17.      šólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli / Slovenski šolski muzej b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja / šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko ● ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja ◊ rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo ♪
  18.      šólstvo  -a s (ọ̑) 1. sistem organiziranja splošnega izobraževanja, vzgoje: financirati, organizirati, reformirati šolstvo; pospeševanje šolstva; razvoj šolstva na Slovenskem; naraščajoči izdatki za šolstvo / sistem šolstva / Zavod SR Slovenije za šolstvo 2. navadno s prilastkom ustanove, ki se ukvarjajo s takim izobraževanjem, vzgojo: kmetijsko, pomorsko, trgovsko šolstvo; zgodovina partizanskega šolstva na osvobojenem ozemlju / dvojezično, manjšinsko šolstvo / osnovno, srednje, visoko šolstvo ♪
  19.      šopíriti  -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi ♪
  20.      šotorovína  -e ž (í) močna gosta tkanina iz tanjše preje, navadno impregnirana, ki se uporablja zlasti za šotore: izdelovati šotorovino iz konoplje, lanu; voz, prekrit s šotorovino; torba iz šotorovine ♪
  21.      špalír  -ja m (ȋ) 1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnosti: ob cesti je bil gost špalir; špalir otrok / državnik je stopal skozi špalir / narediti komu špalir / postaviti se v špalir; ostati v špalirju // ekspr., z rodilnikom v taki vrsti, skupini postavljene stvari, predmeti: na vrtu je bil špalir murv, vrtnic 2. agr. ogrodje iz drogov, letev, žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte: narediti špalir za marelico; trta se vzpenja po špalirju; špalir iz žice // s prilastkom (sadno) drevje, trta ob takem ogrodju: breskov špalir; ob zidu je stal marelični špalir / naravni špalir brez strogo vzgojene oblike; obstenski špalir ♪
  22.      špána  -e ž (á) etn. položaj treh kamenčkov, fižolov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki: doseči špano // igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov, fižolov taki položaji: igrati špano; žarg. radi vlečejo špano igrajo ♪
  23.      španjél  -a m (ẹ̑) manjši lovski pes z visečimi uhlji in dolgo, valovito dlako: kupiti španjela; črn španjel ♦ lov. koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako ♪
  24.      španovíja  -e ž (ȋ) nižje pog. 1. poslovno sodelovanje: razdreti, skleniti španovijo / iti v španovijo s kom; biti v španoviji s kom ∙ nižje pog. fanta sta kradla v španoviji skupaj; pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi 2. skupina, druščina: pretrgal je zveze s svojo nekdanjo španovijo ♪
  25.      špánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Špance ali Španijo: španski jezik / španske bikoborbe; španska glasba; španska umetnost; špansko vino / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev; španska bolezen gripa, ki se je širila iz Španije ob koncu prve svetovne vojne; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje ● španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznano ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum; gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja; peči španske vetrce; lit. španska asonanca asonanca, ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi; šah. španska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli napade s kraljevim lovcem črnega skakača na daminem krilu; voj. španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge; španska inkvizicija inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva; španska državljanska vojna državljanska vojna med republikanci in falangisti v Španiji od leta 1936 do 1939; zool. španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria špánsko prisl.: govoriti (po) špansko ♪

   12.177 12.202 12.227 12.252 12.277 12.302 12.327 12.352 12.377 12.402  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA