Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LOT (90-114)


  1.      poliglót  -a m (ọ̑) kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan ♪
  2.      polotévati se  -am se nedov. (ẹ́) star. lotevati se: polotevati se različnih opravil / polotevala se ga je jeza, utrujenost / lesa se poloteva trohnoba ♪
  3.      polotíti se  in polótiti se -im se, stil. polotíti se -ím se dov., polótil se (ȋ ọ́; i í) star. lotiti se: če se boš stvari prav polotil, jo boš dobro izpeljal / polotiti se čiščenja sobe / polotiti se jedi na mizi; polotiti se novega romana začeti ga brati, pisati / polotiti se koga s pestmi / polotila se ga je bolezen; polotil se ga je strah; brezoseb. polotilo se ga je, da bi zakričal ♪
  4.      pólotok  -óka tudi -a in polotòk -óka m (ọ̑ ọ́, ọ̑; ȍ ọ́) del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo: objadrati polotok / Balkanski polotok; polotok Istra ♪
  5.      pólotróški  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ọ́) po določenih lastnostih, značilnostih podoben otroškemu: polotroški obraz / zavladalo je polotroško veselje ♪
  6.      prilótati  -am dov. (ọ̑) teh. z lotom pritrditi: prilotati roč na pokrov ♪
  7.      rulótka  -e ž (ọ̑) v tržaškem in beneškoslovenskem okolju stanovanjska prikolica: počitnice preživlja pod šotorom ali v rulotki ♪
  8.      sanskilót  -a m (ọ̑) zgod. pripadnik pariškega meščanstva, ki v francoski revoluciji zastopa radikalno smer: jakobinci in sanskiloti // slabš. prevratnik: označili so ga za sanskilota ♪
  9.      sanskilótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sanskilote: sanskilotska stranka / napadi sanskilotske vojske ♪
  10.      saperlòt  in saperlót medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: saperlot, dobro zna govoriti; kakšna hitrost, saperlot ♪
  11.      sapralòt  in sapralót medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sapralot, sem truden; to je pa že od sile, sapralot ♪
  12.      saprlòt  in saprlót medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: saprlot, dobro dela; kakšna hitrost, saprlot ♪
  13.      selotéjp  -a m (ẹ̑) pog. samolepilni trak: zalepiti s selotejpom; drži kot selotejp; neskl. pril.: selotejp papir ♪
  14.      sólotóčka  in sólo tóčka -e ž (ọ̑-ọ̑) solistična točka: zadnja solotočka je gledalce navdušila ♪
  15.      sòpilót  -a m (ȍ-ọ̑) pilot, ki spremlja delo glavnega pilota in mu pri njem pomaga: v nesreči sta umrla tudi glavni pilot in sopilot ♪
  16.      svetlotísk  -a m (ȋ) tisk. grafična tehnika, pri kateri se risba s kristalne steklene plošče, prevlečene s slojem želatine in kalijevega dikromata, odtiskuje s ploskim tiskom ♪
  17.      svilotísk  -a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: svilotisk in monotipija // odtis v tej tehniki: razstaviti svilotiske ♪
  18.      šalótka  -e ž (ọ̑) čebuli podobna začimbna rastlina s podzemeljskim delom iz več čebulic: gojiti šalotko; pražiti šalotko ♪
  19.      toplôta  -e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi 3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv 4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota ◊ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu ♪
  20.      toplôten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj; toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija ◊ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečka toplôtno prisl.: toplotno izolirati ♪
  21.      toplôtnoizolacíjski  -a -o prid. (ō-ȋ) nanašajoč se na toplotno izolacijo: toplotnoizolacijski material / toplotnoizolacijska dela ♪
  22.      tuberkulótik  -a m (ọ́) med. tuberkulozni bolnik: zdravljenje tuberkulotikov ♪
  23.      zalótati  -am dov. (ọ̑) teh. zadelati, zaliti z lotom: zalotati luknje na kotlu / zalotati z mehkim lotom / zalotati spoj ♪
  24.      zalotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zalotiti: zalotitev pri kraji ♪
  25.      zalotíti  in zalótiti -im, stil. zalotíti -ím dov., zalótil (ȋ ọ́; ȋ í) 1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zalotiti tatu, vlomilca; zalotiti koga pri kraji; zalotiti učenca pri prepisovanju / zalotil jo je, kako brska po njegovih predalih ∙ zalotil ga je na laži ujel 2. star. dobiti, najti: prijatelja je zalotil v živahnem pogovoru / le redko ga zalotiš v gostilni naletiš nanj, ga srečaš 3. ekspr. dobiti, presenetiti: pohiteti moramo, da nas ne zaloti tema; na poti jih je zalotila nevihta / sredi priprav na potovanje ga je zalotila smrt je umrl zalotíti se in zalótiti se, stil. zalotíti se nepričakovano zavedeti se česa: zalotiti se ob misli na smrt; zalotiti se pri razmišljanju o problemu; zalotil se je, da jo ima že dolgo rad zalóten -a -o: zaloteni vohuni; biti zaloten pri kaznivem dejanju ♪

   1 15 40 65 90 115 140 165 190 215  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA