Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (746-770)



  1.      totalitárnost  -i ž () značilnost totalitarnega: totalitarnost režima / spremembe vodijo v totalitarnost totalitarizem
  2.      totalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati partizanstvo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete 2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira idejo totalitete // celotnost, celota: razumeti družbo kot totaliteto različnih kategorij
  3.      transliterírati  -am dov. in nedov. () lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati: transliterirati cirilico z latinico; transliterirati iz kitajske pisave v pinjin
  4.      trístolítrski  -a -o prid. (-í) ki drži tristo litrov: tristolitrski sod
  5.      tulíti  inliti -im nedov. ( ú) 1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom: psi, volkovi tulijo / bik je tulil rjovel / ekspr.: tulil je in hropel, da ga je bilo groza poslušati; ranjenec je tulil od bolečine // dajati tuljenju podobne glasove: morje je tulilo / granate so jim tulile nad glavami // z močnim, zateglim, enakomernim glasom dajati signale: sirene tulijo / preh. tuliti alarm 2. slabš. zateglo, divje kričati: na cesti je tulila množica; začel je tuliti in psovati / tulile so druga na drugo / preh. tuliti parole, povelja; vrzimo ga v vodo, so tulili / preh. tulili so pesmi glasno prepevali 3. ekspr. glasno, zateglo jokati: ženske so tulile, da jih ni bilo mogoče poslušati; tulila je od jeze, togote / otrok je celo noč tulil jokal 4. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja tuli okrog oglov; zunaj je tulil veter, vihar; pren. groza ji je tulila v srcu ● kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje tulé knjiž.: veter je tule pihal od juga tuleč tulèč -éča -e: zver se je tuleč dvignila na zadnje noge; tuleči glasovi; tuleča množica
  6.      liti se  -im se nedov. (ú ū) 1. ekspr. kriviti se, upogibati se: plamenčki migotajo, se tulijo 2. ekspr. prikrivati se, skrivati se: zdaj se naj nihče več ne tuli / čelo se tuli pod gostimi lasmi 3. nar. stiskati se, privijati se: maček se tuli k peči
  7.      ubelíti  in ubéliti -im dov. ( ẹ́) star. obeliti: ubeliti platno / skrbi ubelijo lase / ubeliti deblo ubéljen -a -o: ubeljene rjuhe
  8.      udebelíti  -ím dov., udebélil ( í) zastar. odebeliti, zrediti: udebeliti prašiča
  9.      ukalíti 1 -ím dov., ukálil ( í) redko skaliti: ukaliti vodo / potok se je zaradi dežja ukalil
  10.      ukalíti 2 -ím dov., ukálil ( í) zakaliti: ukaliti sabljo, sekiro
  11.      ulítek  -tka m () izdelek, narejen z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: obdelovati, ulivati ulitke; aluminijasti, bronasti, jekleni ulitki; ulitki iz barvnih kovin; zvišati odpornost ulitkov ♦ teh. surovi ulitek katerega površina še ni dokončno obdelana
  12.      úliti  úlim nedov. (ú) nav. 3. os., nar. tuliti, zavijati: v peči je ulil ogenj; veter uli okrog oglov
  13.      ulíti  ulíjem dov. (í) izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: uliti kip / uliti v bron, mavec // izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: uliti svečo, zvon; nosilce morajo še uliti / uliti črke iz medi, svinca ulíti se 1. začeti teči silovito in v velikih količinah: voda se je ulila čez jez; blato se je ulilo po bregu / ekspr.: iz nosu, rane se je ulila kri; solze so se ji ulile iz oči, po licih // ekspr. pojaviti se v velikih količinah: besede navdušenja so se kar ulile iz njenih ust / skozi okno se je ulila mesečina 2. brezoseb. začeti zelo, močno deževati: preden so prišli do doma, se je ulilo; ulilo se je kot iz škafa zelo / v osebni rabi: iz temnih oblakov se je ulil dež; nenadoma se ulije ploha 3. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premakniti: otroci so se ulili iz šole; množica se je ulila na cesto ● pog., ekspr. zvečer so jo ulili proti gozdu in niso jih več izsledili so ušli, pobegnili; pog., ekspr. z vso močjo ga je ulil po obrazu udaril ulít -a -o: iz brona, v bron uliti zvonovi; ulita cev; biti ulit iz enega kosa, v enem kosu ∙ čevlji so kot uliti na noge se popolnoma prilegajo; obleka je na njej kakor ulita krojena kot po njenih merah; ji zelo lepo pristaja; ekspr. dan je bil kakor iz srebra ulit zelo lep, jasen; podkve so se prilegale kakor ulite zelo dobro; ekspr. figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa skladna, harmonična
  14.      ulítje  -a s () glagolnik od uliti: po ulitju izdelek še obdelajo / preprečiti ulitje krvi
  15.      ulítost  -i ž () stanje ulitega: kip učinkuje tako celovito prav zaradi ulitosti / ekspr. kritiki so pohvalili ulitost celotne igre skladnost, harmoničnost
  16.      umíliti 1 -im dov. () 1. narediti kaj bolj milo, blago: zavesa umili svetlobo / umiliti glas // narediti kaj manj ostro, negativno: umiliti sodbo 2. narediti, da se kaj pojavlja v manj izraziti obliki: umiliti pomanjkanje mesa z uvozom umíliti se ekspr. postati manj strog, bolj mil: z leti se je umilila
  17.      umíliti 2 -im dov.) kem. narediti iz maščob milo
  18.      umísliti si  -im si dov.) 1. v mislih izoblikovati, ustvariti a) kar v resničnosti ne obstaja: umisliti si črto, krog; umislil si je svoj svet / dekle si je umislilo, da je Sneguljčica b) kar ne ustreza resnici: ker se mu ni dalo delati, si je umislil bolezen; umisliti si sovražnika / napad so si umislili oni 2. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti: kdaj so si umislili ta običaj; umislil si je nekaj čudnega / umisliti si pameten izgovor 3. star. kupiti si, priskrbeti si: umislil si je novo orodje in nekaj živine ● star. kaj če si umisli in me spodi če se spomni; če se odloči umíšljen -a -o: umišljen dogodek; ustvaril si je svoj umišljeni svet; umišljena bolezen; umišljena črta; pogovarjal se je z umišljeno osebo; sam.: povest je umišljeno združila z resničnim
  19.      umrzlíti se  -ím se dov., umŕzlil se ( í) knjiž., redko shladiti se: jutra so se zelo umrzlila
  20.      upalíti  in upáliti -im, in upáliti -im dov. ( á; á) zastar. prižgati: upaliti cigareto ∙ zastar. njegova beseda je upalila vžgala
  21.      upepelítev  -tve ž () glagolnik od upepeliti: upepelitev lesa / pokojnik bo ležal do upepelitve na ljubljanskih Žalah; upepelitev trupla
  22.      upepelíti  -ím dov., upepélil ( í) 1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel: upepeliti les; snov se upepeli / dati pokojnika upepeliti; upepeliti truplo; pren., ekspr. njuna ljubezen se je upepelila 2. ekspr. povzročiti, da kaj zgori, pogori: požar je upepelil gozd; strela je upepelila kozolec / sovražnik je upepelil mesto požgal upepeljèn -êna -o: upepeljena domačija; upepeljena trupla
  23.      upepelítven  -a -o prid. () nanašajoč se na upepelitev: upepelitveni postopek / upepelitvena peč
  24.      upíliti  -im dov.) 1. s pilo raniti: pri piljenju žage ga je upilil v prst; upiliti se v roko 2. ekspr. udariti: upiliti koga s polenom / kot grožnja če ne boš tiho, te bom upilil 3. ekspr. ogoljufati (pri plačilu): upiliti koga pri kupčiji; upilil ga je za tisočak upíliti se žarg. zmotiti se: pri nalogi, računanju se upiliti
  25.      uprávnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na upravo s stališča politike: upravnopolitična vprašanja

   621 646 671 696 721 746 771 796 821 846  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA