Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (726-750)

726.      šestovíliti  -im nedov. (í ȋ) zastar. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je šestovilil po poti ♪
727.      šíliti  -im nedov. (í ȋ) delati ostro, koničasto: šiliti konico; šiliti z nožem, s šilčkom / šiliti svinčnik ♪
728.      škíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja: otrok škili / škili na eno oko, na obe očesi; škiliti navznoter, navzven 2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vratom; škiliti pod krila / škiliti z enim očesom na desnega soseda / postrani, od strani škiliti na koga // skrivoma, pritajeno gledati sploh: škiliti izza trepalnic; škiliti za kom skozi prste / škiliti skozi okno // tako gledati kaj z željo pridobiti si: ves čas škili na meso; poželjivo škiliti / začel je škiliti za dekleti 3. ekspr., s predlogom skrivaj si želeti, prizadevati a) pridobiti kaj, polastiti se česa: že dolgo škilijo na naš gozd / zmeraj škili, kako bi koga opeharil b) priti kam: sovražnik spet škili čez mejo; eni škilijo v zakon, drugi iz njega škilèč -éča -e: škileč človek; škileč na soseda, je s strahom odgovoril ♪
729.      špíliti  -im nedov. (í ȋ) spenjati konce črev s špilo: nadevati čreva z mesom in špiliti / špiliti klobase ♪
730.      števíliti  -im nedov. (í ȋ) star. računati: učil jih je brati, pisati in malo številiti / številil je, koliko bo dobil od prodaje volov // šteti, preštevati: številila je njegove napake ♪
731.      štúliti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr., navadno s prislovnim določilom dodajati, pristavljati: po njegovem mnenju takih besed ni treba štuliti v slovar štúliti se nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam: zdaj se štuli k njim, prej je bil pa njihov nasprotnik; nikar se tako ne štuli mednje / kar naprej se štuli v njihovo družbo; kaj se štuliš zraven, saj vidiš, da te ne marajo / štuliti se komu za razsodnika vsiljevati se; štuli se okrog žensk želi si pridobiti njihovo naklonjenost, družbo; štuli se tja, pa ga ne bodo sprejeli prizadeva si priti tja; ne štuli se vmes ne vmešavaj se ♪
732.      talítev  -tve ž (ȋ) taljenje: talitev kovine / talitev ledenikov ♪
733.      talíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo; ruda se tali; taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi 2. tajati: sonce je talilo led; sneg se tali talèč -éča -e: taleči se baker taljèn -êna -o: voda je bila gosta kot taljen svinec raztaljen, staljen ♦ metal. taljeni magnezit magnezit, ki je pripravljen s taljenjem; taljeno jeklo jeklo, ki se pridobiva v staljenem stanju iz surovega železa ♪
734.      telítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od teliti: krava se pripravlja na telitev ♪
735.      telíti  -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči tele: krava teli; liska težko teli ♪
736.      teodolít  -a m (ȋ) teh. priprava za merjenje vodoravnih in navpičnih kotov na terenu: izmeriti višino vzpetine s teodolitom / busolni, univerzalni teodolit ♦ meteor. meteorološki teodolit daljnogled za spremljanje balonov, s katerimi se določata smer in hitrost vetra v višjih zračnih plasteh ♪
737.      tolíti  tólim nedov. (ȋ ọ́) zastar. tolažiti: toliti jokajočega otroka ♪
738.      tonalít  -a m (ȋ) petr. globočnina, sestavljena iz plagioklaza, kremena in rogovače ali biotita: lomiti tonalit; pohorski tonalit ♪
739.      tonalíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tonalit: gozd na tonalitni podlagi / tlakovati vežo s tonalitnimi kockami ♪
740.      tonalitéta  -e ž (ẹ̑) muz. hierarhična povezanost tonov in akordov s toniko: tonaliteta skladbe / skladba je v C-durovi tonaliteti; osnovna tonaliteta je h-mol ♪
741.      toplíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. greti: toplili so mu od mraza otrple noge toplíti se postajati toplejši: vreme se topli; brezoseb. postopoma se je toplilo ♪
742.      totalitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: totalitarni režim; totalitarna oblast / totalitarna država / totalitarne metode totalitaristične ♦ voj. totalitarna vojna totalna vojna 2. knjiž. ki vse podreja določenim ciljem: totalitarni svetovni nazor / totalitarni junak; totalitarna družba ♪
743.      totalitaríst  -a m (ȋ) pristaš totalitarizma: njegovi junaki so politični totalitaristi; totalitarist in nekonformist ♪
744.      totalitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na totalitarizem: totalitaristična država / totalitaristični teror; totalitaristične metode / totalitaristični režim totalitarni režim ♪
745.      totalitarízem  -zma m (ȋ) politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: boriti se proti totalitarizmu; fašistični totalitarizem ♪
746.      totalitárnost  -i ž (ȃ) značilnost totalitarnega: totalitarnost režima / spremembe vodijo v totalitarnost totalitarizem ♪
747.      totalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati partizanstvo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete 2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira idejo totalitete // celotnost, celota: razumeti družbo kot totaliteto različnih kategorij ♪
748.      transliterírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati: transliterirati cirilico z latinico; transliterirati iz kitajske pisave v pinjin ♪
749.      trístolítrski  -a -o prid. (ȋ-í) ki drži tristo litrov: tristolitrski sod ♪
750.      tulíti  in túliti -im nedov. (ȋ ú) 1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom: psi, volkovi tulijo / bik je tulil rjovel / ekspr.: tulil je in hropel, da ga je bilo groza poslušati; ranjenec je tulil od bolečine // dajati tuljenju podobne glasove: morje je tulilo / granate so jim tulile nad glavami // z močnim, zateglim, enakomernim glasom dajati signale: sirene tulijo / preh. tuliti alarm 2. slabš. zateglo, divje kričati: na cesti je tulila množica; začel je tuliti in psovati / tulile so druga na drugo / preh. tuliti parole, povelja; vrzimo ga v vodo, so tulili / preh. tulili so pesmi glasno prepevali 3. ekspr. glasno, zateglo jokati: ženske so tulile, da jih ni bilo mogoče poslušati; tulila je od jeze, togote / otrok je celo noč tulil jokal 4. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja tuli okrog oglov; zunaj je tulil veter, vihar; pren. groza ji je tulila v srcu ● kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje tulé knjiž.: veter je tule pihal od juga tuleč tulèč -éča -e: zver se je tuleč dvignila na zadnje noge; tuleči glasovi; tuleča množica ♪

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826