Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (701-725)



  1.      spíliti  -im dov.) s piljenjem a) narediti ostro: spiliti žago b) obdelati sploh: spiliti ključ / spiliti nohte spíljen -a -o: pristriženi in spiljeni nohti; žaga je že spiljena; prim. izpiliti
  2.      splitvéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: zaradi suše je potok splitvel / ob takem branju človek splitvi
  3.      splitvíti se  -ím se tudi splítviti se -im se dov., splítvil se; splitvèn in splítven ( í; í ) knjiž. postati plitev: zaradi suše se je reka splitvila
  4.      spodbelíti  in spodbéliti -im dov. ( ẹ́) gozd. podbeliti: spodbeliti bukev
  5.      spodkrepelíti  -ím tudi izpodkrepelíti -ím dov., spodkrepélil tudi izpodkrepélil ( í) star. vreči v koga poleno, krepelce: spodkrepeliti kokoš, psa; če se ne pobereš, te bom spodkrepelil
  6.      spodmúliti se  -im se dov.) ekspr. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: fant se je spodmulil spodmúljen -a -o: spodmuljen obraz; prisl.: gledati spodmuljeno grdo, jezno
  7.      spolitírati  -am dov. () les. spolirati s polituro: spolitirati les / spolitirati pohištvo
  8.      spolitizírati  -am dov. () vnesti politične elemente, vplive v kaj: spolitizirati šolo / spolitizirati ekonomske probleme spolitizírati se začeti se ukvarjati s politiko: mladi člani društva so se spolitizirali spolitizíran -a -o: spolitizirana družba; ta vprašanja so spolitizirana
  9.      sprelíti se  -líjem se dov. (í) nar. preliti se: voda se je zaradi sunka sprelila / barve so se na soncu sprelile
  10.      spremísliti  -im dov.) star. premisliti, preudariti: vse je dobro spremislil / hotel je nekaj reči, pa se je spremislil
  11.      spuliti  ipd. gl. izpuliti ipd.
  12.      stalítev  -tve ž () glagolnik od staliti: stalitev železa
  13.      stalíti  -ím dov., stálil ( í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: staliti baker, svinec, železo / pri hitri vožnji se ležaji stalijo / staliti vosek stopiti 2. stajati: sonce je stalilo led; sneg se je že stalil staljèn -êna -o: staljena kovina
  14.      statolít  -a m () nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki
  15.      steblíti se  -ím se nedov. ( í) poganjati, delati steblo: žito se že stebli
  16.      steklíti  -ím nedov. ( í) žarg. zastekljevati: sosedu je pomagal stekliti okna
  17.      stelít  -a m () metal. zlitina kobalta, kroma in volframa: proizvodnja stelita
  18.      stelíti se  -ím se dov., stélil se ( í) nav. 3. os., nar. vzhodno roditi, povreči tele; oteliti se: krava se je stelila
  19.      stilít  -a m () asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra
  20.      stoplíti se  -ím se dov., stóplil se ( í) postati topel: hrbet se mu je na soncu stoplil; brezoseb. počakali so, da se je zunaj stoplilo stoplíti knjiž. segreti: zakurila je in stoplila mleko
  21.      stúliti se  -im se dov. (ú ū) ekspr. zviti se, sključiti se: od strahu se je stulil / stuliti se v dve gubé / ovenelo listje se je stulilo stúliti knjiž., redko zviti: stulil je list papirja in naredil cev stúljen -a -o: stuljeni kostanjevi listi; stuljena postava; čepel je ves stuljen; prisl.: stuljeno se držati
  22.      súbliteratúra  -e ž (-) lit. družbeno, javno nepriznana, navadno preprosta, groba literatura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: brati subliteraturo
  23.      svetlíti  -ím nedov., svétli in svêtli ( í) delati kaj bolj svetlo, bleščeče: svetliti bakreno ploščo; s cunjo svetliti parket ♦ usnj. svetliti usnje // povzročati, da je kaj bolj svetlo: noč ni bila temna, ker jo je svetlil sneg; zarja že svetli nebo; obzorje se je počasi svetlilo svetlíti se 1. odbijati svetlobo: okna se svetlijo v soncu; parket se je lepo svetlil svetil / knjiž.: na travniku se svetli rosa je; na roki se mu svetli zlat prstan ima, se mu lesketa 2. svetlo se odražati, kazati: v dolini se svetli cesta svetlèč -éča -e: svetleč papir; stopiti na svetleč se parket; svetleča se kovinska ploščica; modrikasto svetleče se perje race
  24.      svetóvnopolítičen  -čna -o prid. (ọ̄-í) nanašajoč se na svetovno politiko: svetovnopolitični položaj / ta dogodek ima velik svetovnopolitični pomen
  25.      šalíti se  in šáliti se -im se, tudi šáliti se -im se nedov. ( á; á ā) delati, pripovedovati šale: pogovarjali so se in se šalili; dekleta so se šalila, zastar. so šalila s fanti; plehko se šaliti; rad se šali // navadno z besedami izražati nekoliko neresen odnos do koga: ne vznemirjaj se, saj se samo šali; ti se šališ, njega pa skrbi šalèč se -éča -e: šaleč se je odgovoril; šaleč se s prijateljicami

   576 601 626 651 676 701 726 751 776 801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA