Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
LIT (696-720)
- solíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati slano: soliti krompir, juho, omako; jedi preveč solite; to pecivo se ne soli; pren. svoje pripovedovanje je solil z dovtipi 2. posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: soliti čreva, kože; soliti meso, ribe ● pog. pozimi ceste pogosto solijo posipajo s soljo; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; nar. šel je solit ovce pokladat jim sol; ekspr. pojdi se solit izraža nejevoljno, nestrpno odklanjanje, zavračanje; pog. hude jim je solil ostro, brez prizanašnja je govoril z njimi; ošteval jih je ◊ agr. soliti sir na suho, v slanici soljèn -êna -o: prodajati soljene in posušene ribe; soljena slanina; juha
je že soljena; soljena čreva ♪
- solítrast -a -o prid. (í) pokrit s solitrom: bele solitraste stene ♦ kem. solitrasta kislina šibka kislina, ki se uporablja pri sintezi barvil ♪
- solítrn -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na soliter: na vlažnih stenah se je nabirala solitrna skorja ♦ kem. solitrna kislina dušikova kislina ♪
- spalíti in spáliti -im, in spáliti -im dov. (ȋ á; á) star. sežgati: spaliti pisma / ob ognju si je spalil roke ožgal spáljen -a -o: od sonca spaljen obraz ♪
- specialitéta tudi špecialitéta -e ž (ẹ̑) 1. posebna, izjemna vrsta blaga: v tej trgovini prodajajo specialitete iz vse Evrope; te cigarete so specialiteta ♦ farm. v tovarni izdelano zdravilo // posebna, izjemna hrana, jed, znana navadno v določenem kraju: v tej gostilni postrežejo z domačimi in tujimi specialitetami; pripravljati narodne specialitete; specialitete na žaru / teden specialitet madžarske kuhinje 2. ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njegova specialiteta so južnoameriški plesi / goljufova specialiteta so bile osamljene ženske ♪
- spíliti -im dov. (í ȋ) s piljenjem a) narediti ostro: spiliti žago b) obdelati sploh: spiliti ključ / spiliti nohte spíljen -a -o: pristriženi in spiljeni nohti; žaga je že spiljena; prim. izpiliti ♪
- splitvéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: zaradi suše je potok splitvel / ob takem branju človek splitvi ♪
- splitvíti se -ím se tudi splítviti se -im se dov., splítvil se; splitvèn in splítven (ȋ í; í ȋ) knjiž. postati plitev: zaradi suše se je reka splitvila ♪
- spodbelíti in spodbéliti -im dov. (ȋ ẹ́) gozd. podbeliti: spodbeliti bukev ♪
- spodkrepelíti -ím tudi izpodkrepelíti -ím dov., spodkrepélil tudi izpodkrepélil (ȋ í) star. vreči v koga poleno, krepelce: spodkrepeliti kokoš, psa; če se ne pobereš, te bom spodkrepelil ♪
- spodmúliti se -im se dov. (ú ȗ) ekspr. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: fant se je spodmulil spodmúljen -a -o: spodmuljen obraz; prisl.: gledati spodmuljeno grdo, jezno ♪
- spolitírati -am dov. (ȋ) les. spolirati s polituro: spolitirati les / spolitirati pohištvo ♪
- spolitizírati -am dov. (ȋ) vnesti politične elemente, vplive v kaj: spolitizirati šolo / spolitizirati ekonomske probleme spolitizírati se začeti se ukvarjati s politiko: mladi člani društva so se spolitizirali spolitizíran -a -o: spolitizirana družba; ta vprašanja so spolitizirana ♪
- sprelíti se -líjem se dov. (í) nar. preliti se: voda se je zaradi sunka sprelila / barve so se na soncu sprelile ♪
- spremísliti -im dov. (í ȋ) star. premisliti, preudariti: vse je dobro spremislil / hotel je nekaj reči, pa se je spremislil ♪
- spuliti ipd. gl. izpuliti ipd. ♪
- stalítev -tve ž (ȋ) glagolnik od staliti: stalitev železa ♪
- stalíti -ím dov., stálil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: staliti baker, svinec, železo / pri hitri vožnji se ležaji stalijo / staliti vosek stopiti 2. stajati: sonce je stalilo led; sneg se je že stalil staljèn -êna -o: staljena kovina ♪
- statolít -a m (ȋ) nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki ♪
- steblíti se -ím se nedov. (ȋ í) poganjati, delati steblo: žito se že stebli ♪
- steklíti -ím nedov. (ȋ í) žarg. zastekljevati: sosedu je pomagal stekliti okna ♪
- stelít -a m (ȋ) metal. zlitina kobalta, kroma in volframa: proizvodnja stelita ♪
- stelíti se -ím se dov., stélil se (ȋ í) nav. 3. os., nar. vzhodno roditi, povreči tele; oteliti se: krava se je stelila ♪
- stilít -a m (ȋ) asket iz zgodnjega krščanstva, živeč na vrhu visokega stebra ♪
- stoplíti se -ím se dov., stóplil se (ȋ í) postati topel: hrbet se mu je na soncu stoplil; brezoseb. počakali so, da se je zunaj stoplilo stoplíti knjiž. segreti: zakurila je in stoplila mleko ♪
571 596 621 646 671 696 721 746 771 796