Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (5.896-5.920)


  1.      triumfírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zmagovati: v dirki so triumfirali domači konji; moštvo spet triumfira; stranka je triumfirala na volitvah; triumfirati nad sovražnikom premagati ga / resnica in pravica sta končno triumfirali 2. čutiti, izražati zmagoslavje: prezgodaj, naskrivaj triumfirati / pa sem le imel prav, je triumfiral triumfirajóč -a -e: triumfirajoči posmeh; triumfirajoča resnica ♪
  2.      triúmvir  tudi triumvír -a m (ȗ; ȋ) pri starih Rimljanih 1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo: voliti triumvire / denarni triumviri ki vodijo kovanje denarja 2. vsak od treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: triumvir Cezar ♪
  3.      triviálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden: trivialni dovtipi; trivialne misli / trivialna melodija / trivialen okus poslušalcev 2. vsakdanji, nepomemben: trivialne malenkosti; to so trivialne stvari; trivialno vprašanje ● trivialna šola v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom ◊ lit. trivialna literatura množično razširjena, navadno umetniško manj vredna literatura; mat. trivialna rešitev enačbe takoj razvidna ♪
  4.      trívrstíčen  -čna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri vrstice: trivrstičen napis ♦ lit. trivrstična kitica ♪
  5.      trízlóžen  -žna -o prid. (ȋ-ọ̄) lingv. ki ima tri zloge: trizložna beseda ♦ lit. trizložna rima; trizložna stopica ♪
  6.      tŕn  -a m (ŕ) 1. koničast izrastek a) pri lesnatih rastlinah: odstraniti trne s stebla; deblo in veje so porasli s trni; dolgi, kratki, ostri trni; trni in bodice / trn vrtnice ga je ranil, zbodel; izdreti, izpuliti komu trn iz prsta b) na telesu nekaterih živali: riba s trni na plavutih // temu podobna izboklina na čem: natakniti si boksar z velikimi trni; prstan s kovinskim trnom 2. teh. stožčasto orodje ali stožčasta os: vpeti trn v primež; pritrditi brusilni kolut na trn 3. ekspr., s prilastkom kar povzroča duševno trpljenje: trn ljubosumnosti, zavisti ● ekspr. v duši, srcu mu tiči trn nekaj mu povzroča duševno trpljenje; ekspr. tukaj raste sam trn samo trnje; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. vsa je na trnih, ker ga še ni vznemirjena, nestrpna; pasna zaponka s trnom z delom, ki se vtakne v luknjico na drugem koncu pasu; zmlada se trn ostri človeka je treba začeti vzgajati že v mladosti ◊ anat. trn koničast odrastek na zadnji strani vretenca; bot. listni, stebelni trn; beli trn trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cveti in rdečimi koščičastimi plodovi; glog; črni trn trnat grm z belimi cveti in koščičastimi plodovi, Prunus spinosa; kristusov trn trnat kraški grm z jajčastimi listi in zelenkasto rumenimi cveti; bodčec; pasji trn trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti in strupenimi plodovi; čistilna krhlika; vrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha ♪
  7.      trockízem  -zma m (ȋ) politična smer zlasti v sovjetskem delavskem gibanju, kot jo je razvijal in zastopal Trocki po Leninovi smrti: pristaši trockizma ♪
  8.      tród  -a m (ọ̑) vet. izpad maternice po porodu pri kravi: pri otelitvi je prišlo do troda ♪
  9.      tróedín  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) knjiž. ki je iz treh enot, delov in hkrati enoten, nedeljiv: troedina celota / troedini ideal resnice, dobrote in lepote / troedina država ♦ rel. troedini Bog tri božje osebe kot en sam Bog; zgod. troedina kraljevina kraljevina, ki naj bi po hrvatskem političnem programu po letu 1848 združevala Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo ♪
  10.      trohéj  -a m (ẹ̑) lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom: troheji z anakruzo; verz s trohejem v zadnji stopici ♪
  11.      tróimén  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. ki ima tri (različna) imena: troimena reka ♦ polit. troimeni narod v stari Jugoslaviji, po pojmovanju nekaterih političnih skupin narod, ki ga sestavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci ♪
  12.      troják  -a m (á) teh. priprava, ki omogoča razdelitev pretoka gasilnih sredstev v tri cevovode: razviti cev od črpalke do trojaka; ventili trojaka ♪
  13.      trójka  -e ž (ọ̑) 1. pog. številka tri: obkrožiti trojko / na tej progi vozi trojka tramvaj, avtobus številka tri ∙ žarg., med. izpuliti trojko podočnik 2. pog. pozitivna ocena, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobro: dobiva same trojke; v angleščini ima trojko 3. skupina treh oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: najboljša trojka je bila nagrajena; združevati se v dvojke in trojke / rudarska trojka 4. v ruskem okolju vprega s tremi konji: peljati se s trojko; hitre trojke / prodati trojko / ruska trojka 5. skupina treh izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki 6. igralna karta s tremi znaki: križeva trojka ◊ alp. plezalna tura tretje težavnostne stopnje; etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, znan v Prekmurju in na vzhodnem Štajerskem; igr. napovedana vrednost pri igri na karte glede na moč igralčevih kart; šport. element umetnostnega drsanja, pri katerem naredi drsalec v vrhu vsakega kroga obrat za 180° proti središču kroga ♪
  14.      tromblón  -a m (ọ̑) voj. cevast nastavek za na konec puškine cevi, na katerega se pritrdi tromblonska mina: pritrditi tromblon // žarg. tromblonska mina: izstreliti tromblon ♪
  15.      tróp  tudi trópus -a m (ọ̑) nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar: raziskovati trope ♪
  16.      tropína  -e ž (í) nav. mn. 1. kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen: kuhati žganje iz tropin; bučne, sončnične tropine; grozdne, sadne tropine / vinske tropine ♦ agr. oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično iztisnilo olje 2. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla: zabeliti žgance s tropinami / maslene tropine ♪
  17.      tropínica  -e ž (í) manjšalnica od tropina 2: zabeliti žgance s tropinicami ♪
  18.      trósôben  -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi trosobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: vseliti se v trosobno stanovanje ♪
  19.      tróstíšje  -a s (ọ̑-ȋ) lit. trivrstična kitica: v trostišjih napisana pesem ♪
  20.      trózvéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) vojaška ali politična zveza treh držav: ustanoviti trozvezo; armade trozveze ♦ zgod. zveza Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije leta 1882 ♪
  21.      tŕsničar  -ja m (ȓ) agr. kdor goji trsne sadike v trsnicah: drevesničarji in trsničarji // delavec, ki dela v trsnici: zaposliti novega trsničarja ♪
  22.      trubariána  -rián s mn., daj. trubariánam, mest. trubariánah, or. trubariánami (ȃ) lit. Trubarjeva dela in literatura o Trubarju: prispevek k našim trubarianam ♪
  23.      trúd  -a m (ȗ) velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja: trud je bil poplačan; doseči kaj brez truda, z velikim trudom; publ. vložiti veliko truda v kaj; zahvaliti se komu za trud; brezuspešen, dolgotrajen trud / trud za naklonjenost koga / trud za otroke ● ogenj je uničil ves njihov trud vse, kar so s trudom zgradili, pridobili; star. znanstveni trudi znanstvena prizadevanja ♪
  24.      trústovski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trust: trustovska politika / ekspr. trustovski mogotci ♪
  25.      tù  prisl. (ȕ) 1. izraža kraj, prostor, kjer govoreči je, se nahaja: tu sem že pol ure, njega pa od nikoder; naj eden ostane tu / tu pri tebi mora biti; tu, pred vsemi sorodniki, sem ti stvar izročil; tu, kjer stojim, je lep razgled / kje si? Tu; krmar! Tu, kapitan; pri govorjenju po telefonu, radiu tu vodja oddelka / od tu do mesta ni več daleč odtod; star. le-tu ne bomo varni tu(le) // izraža kraj ali organizacijo, ustanovo, kjer govoreči je, dela: tu imam veliko prijateljev; tu ostanem še kako leto; delati moraš tu in v Nemčiji; ljudje tu so delavni in gostoljubni / tu poleg stanuje zdravnik / seveda vam bomo pomagali, saj zato smo tu; publ. London. Tu so objavili rezultate preiskave 2. izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali na njem, na katerega se usmerja pozornost koga, navadno z gibom, kazanjem: da, tu je avtomobil začelo zanašati; to tu je treba odstraniti; tu zavije pot na levo / tu me boli / kaj imate tu, je pokazal na kovček / tu se podpišite / ta sodelavec tu vam bo vse pojasnil; tu zadaj za knjigami je spravljen denar / vznes., kot napis na nagrobniku tu počiva XY; kot napis na spominski plošči tu se je rodil XY // izraža kraj, prostor v bližini govorečega ali v njegovi roki, kjer je komu na razpolago: ali imate pero? Izvolite, tu je; na, tu imaš denar / naj bo, tu imate avtomobil, pa se odpeljite / ob iztegu roke kot znak za sklenitev dogovora, kupčije ali za spravo tu je moja roka; pog., pri udarcu na, tu imaš za tvoje jezikanje 3. izraža s kazanjem, gledanjem, sobesedilom določeno mesto besedila, dela: tu beri počasi, mu je s prstom pokazal drugi odstavek; avtor članka tu navaja drugačne številke kot na začetku; da, tu sem se pri računanju zmotil / napisal je več pesmi, tu objavljamo eno; tako je tu, v tem filmu, prikazano // izraža mesto govorjenja, pisanja, na katerem se govoreči, pišoči nahaja ali ki temu mestu neposredno sledi: o tem sem že govoril, pisal, tu naj dodam le še naslednje; že tu želim poudariti, da se s predlogom strinjam // izraža mesto govorjenja, mišljenja glede na vsebino, določeno s predhodnim ali neposredno sledečim besedilom: znižal je ceno na milijon in tu nepopustljivo vztrajal; na sestanku so govorili o novem zakonu. Tu se je izoblikovalo več stališč / tu, pri človekovi naravi, se je kritik ustavil 4. izraža z neposredno predhodnim govorjenjem, mišljenjem določen položaj, določene okoliščine: slišiš govorjenje, tu ni več dvoma, oni so; tu je vsako razpravljanje odveč, glasujmo; tako je odločil gospodar in tu nič ne pomaga / tako je pač, tu ni kaj; ekspr. veš kaj, tu se pa vse neha / ekspr. kdo je tu odgovoren. Tu je skupnost otroškega varstva, tu je zdravstvo, tu so sindikati 5. izraža neposredno predhodno mesto govorjenja, mišljenja glede na čas uresničitve: tako je prav, in tu je udaril po mizi; tu je zagrozil s pestjo, kaj se to pravi; jaz grem v Ameriko, tu je nekoliko zajecljal, zaradi pijače 6. izraža trenutek, določen s časom kakega dogodka, stanja: prišli so do reke in tu se film konča; tu ga zbudi iz sanjarjenja divji krik // izraža mesto, točko v času, določeno s sobesedilom: celo tu, ob koncu stoletja, se pojavljajo take zahteve; od tu naprej se začenja drugo obdobje 7. v povedni rabi izraža navzočnost ali neposredno prihodnost česa glede na čas govorečega ali glede na čas predhodnega besedila: pomlad je tu; žetev bo kmalu tu / da, da, leta so tu / kosilo je tu, izvolite 8. v zvezi s tam izraža vsako bližnje, prvo mesto prostorsko neurejeno razporejenega pojavljanja česa: tu je dobil nekaj, tam nekaj; tu eden, tam eden, pa se nabere / delal je zdaj tu zdaj tam; tu pa tam raste kako drevo tupatam / moj sin tu, moj sin tam, pa vsak mesec potovanja izraža pogostnost omenjanja, navajanja izraza moj sin ● naredil bom, kakor tu sedim izraža podkrepitev trditve; tu in tam se opije tuintam; tu pa tam še srečam kakega sošolca tupatam; sam.: knjiž. resnica našega tu, našega sveta; prim. tuintam, tupatam ♪

   5.771 5.796 5.821 5.846 5.871 5.896 5.921 5.946 5.971 5.996  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA