Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (46-70)


  1.      amplitúda  -e ž (ȗ) 1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala 2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov ◊ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju ♪
  2.      amplitúden  -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na amplitudo: amplitudni kot; amplitudna modulacija modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja ♪
  3.      analítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja ◊ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno ♪
  4.      analítik  -a m (í) kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; posli analitika in planerja / kemik analitik ♪
  5.      analítika  -e ž (í) nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja ♪
  6.      analítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija ♪
  7.      ántiliteráren  -rna -o prid. (ȃ-ȃ) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem ♪
  8.      ántimilitaríst  -a m (ȃ-ȋ) kdor je proti militarizmu: biti vnet antimilitarist ♪
  9.      ántimilitarístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti militarizmu: ta film je izrazito antimilitarističen; razvile naj bi se antimilitaristične in demokratske sile ♪
  10.      ántimilitarízem  -zma m (ȃ-ȋ) gibanje proti militarizmu ♪
  11.      ántipolítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu ántipolítično prisl.: biti antipolitično usmerjen ♪
  12.      àpolítičen  -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne zanima za politiko: izrazito apolitičen človek / klub je bil apolitičen; njegova apolitična narava; njihovo stališče je apolitično ♪
  13.      àpolítičnost  -i ž (ȁ-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti ♪
  14.      bakelít  -a m (ȋ) umetna snov iz fenolne smole in lesne moke: skledica iz bakelita ♪
  15.      bakelíten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz bakelita: pokrovka z bakelitnim gumbom; bakelitni izdelki / bakelitna masa ♪
  16.      batolít  -a m (ȋ) petr. velika gmota globočnine ♪
  17.      belíti 1 in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše ♪
  18.      belíti 2 in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami ∙ ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim ♪
  19.      bíliti  -im nedov. (í ȋ) redko delati bilke: ječmen pričenja biliti ♪
  20.      blagovóliti  -im in blagovolíti -vólim dov. in nedov. (ọ́ ọ̑; ȋ ọ́) star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: cesar je blagovolil potrditi mestne pravice / iron. nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik ♪
  21.      blítva  -e ž (ȋ) pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve // jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati ♪
  22.      bréstlítovski  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo ♪
  23.      budáliti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen; ne budali ♪
  24.      búliti  -im nedov., tudi bulíla (ú) nar. mukati: živina buli ♪
  25.      celítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od celiti: celitev rane poteka ugodno ♪

   1 21 46 71 96 121 146 171 196 221  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA