Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (396-420)



  1.      osméliti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so me osmelile; osmelil sem se in vprašal osméliti se upati si, drzniti si: osmelil se je nasprotovati nam / nisem se je osmelil pogledati
  2.      osmislítev  -tve ž () glagolnik od osmisliti: osmislitev človekovega bivanja; osmislitev boja, življenja / glavni junak se bori za svojo osmislitev / podkrepitev in osmislitev umetnosti / znanstvena osmislitev vzrokov in posledic utemeljitev, upravičenost
  3.      osmísliti  -im dov. ( ) knjiž. dati smisel, končni cilj: osmisliti svet, v katerem živimo; osmisliti svoje življenje / njegova požrtvovalnost se je s tem osmislila // utemeljiti, upravičiti: osmisliti darilo; idejno, teoretično osmisliti osmíšljen in osmísljen in osmíslen -a -o: osmišljeno življenje
  4.      osmolíti  -ím dov., osmólil ( í) 1. prepojiti, premazati s smolo: osmoliti nit / osmoliti čoln, tla / pri smreki si je osmolil obleko 2. ekspr. udariti: osmolila ga je okrog ušes osmolíti se ekspr. prevarati se, zmotiti se: s to kupčijo smo se pošteno osmolili / s tem vajencem se je osmolil ∙ preg. kdor za smolo prime, se osmoli osmoljèn -êna -o: osmoljena nit; osmoljena obleka
  5.      osmúliti  -im dov., tudi osmulíla (ú ū) knjiž., redko osmukati: osmuliti poganjke / konj je osmulil najlepše klasje omulil
  6.      osokôliti  -im in osokóliti -im dov.; ọ̑) knjiž. opogumiti, ohrabriti: zmaga jih je osokolila za nadaljnji boj; osokolil se je in vprašal
  7.      osolíti  -ím dov., osólil ( í) narediti slano: osoliti juho, krompir / ko slanike stresejo iz mreže, jih takoj osolijo nasolijo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je osolil z dovtipi ● ekspr. prenočevanje so jim dobro osolili morali so dosti plačati zanj osoljèn -êna -o: s humorjem osoljene črtice; osoljene jedi
  8.      osteklíti  -ím dov., ostéklil in ostêklil in osteklíl ( í) zastekliti: ostekliti okna, vrata / ostekliti mizo pokriti s stekleno ploščo; pokrito teraso so osteklili obdali s steklomgastr. ostekliti riž nahitro ga prepražiti, da med dušenjem zrna ne razpadejo ostekljèn -êna -o: ostekljena mizica; ostekljena okna
  9.      osvetlítev  -tve ž () glagolnik od osvetliti: enakomerna, trenutna osvetlitev / slaba osvetlitev stanovanjskih prostorov / enostranska osvetlitev pojava; podrobna osvetlitev problema, vprašanja / določiti osvetlitev filma; tabele za osvetlitev / časovna osvetlitev ki je daljša od ene sekunde; čas osvetlitve
  10.      osvetlíti  -ím dov., osvétli in osvêtli; osvétlil ( í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razstavljene kipe in slike so osvetlili z reflektorji; petrolejka je medlo osvetlila sobo / blisk je za hip osvetlil pokrajino; pren., ekspr. nasmeh ji je osvetlil obraz // oskrbeti s svetlobo: osvetliti voz; letališče so osvetlili z velikimi neonskimi svetilkami; stanovanjske prostore so dobro osvetlili 2. z brisanjem, drgnjenjem narediti, da se kaj sveti, blešči: s krpo osvetliti kozarce, porcelan, okno / namazana tla je osvetlila s klobučevino 3. nav. ekspr. nazorno, izčrpno opisati, prikazati kaj: pisatelj je v umetniški obliki osvetlil tragedijo Pohorskega bataljona; kritično osvetliti neuspeh; osvetliti problem od vseh strani / nekatere nejasnosti bo treba še osvetliti pojasniti; podatki so stanje dobro osvetlili ponazorili 4. fot. dopustiti učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo je osvetlil / osvetliti film, ploščo ● knjiž., ekspr. s pesmijo si je osvetlila težke dni jih naredila lepše, bolj veselegeom. uporabiti točko v funkciji svetila, ki s povzročenimi sencami daje objektu plastičen videz osvetljèn -êna -o: premalo osvetljen film; slabo osvetljen položaj; medlo osvetljen prostor; osvetljene izložbe; osvetljena ploskev
  11.      osvetlítven  -a -o prid. () nanašajoč se na osvetlitev: osvetlitvene naprave; vhodna vrata so navadno brez osvetlitvenih odprtin / osvetlitveni čas
  12.      ošíliti  -im dov.) narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik ošíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil ošíljen -a -o: ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik ∙ ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali
  13.      otalíti  -ím dov., otálil ( í) redko otajati: otaliti zamrznjeno živilo / zemlja se je otalila
  14.      otelítev  -tve ž () glagolnik od oteliti se: vime pred otelitvijo oteče
  15.      otelíti se  -ím se dov., otélil se ( í) nav. 3. os. roditi, povreči tele: krava se je otelila
  16.      otolít  -a m () nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki
  17.      otoplítev  -tve ž () glagolnik od otopliti: potrebna je otoplitev nog / Slovenijo je zajela nenadna otoplitev ♦ meteor. insolacijska otoplitev
  18.      otoplíti  -ím dov., otóplil ( í) knjiž. ogreti: najprej so mu otoplili noge / sonce jih je malo otoplilo / prijazna beseda ga je otoplila otoplíti se postati toplejši: vreme se je otoplilo; brezoseb. zadnje dni se je nekoliko otoplilo / sneg se je na soncu otoplil začel tajati
  19.      oveselíti  -ím dov., ovesélil ( í) star. razveseliti: z darilom jo je zelo oveselil; obiska se je oveselila / pogovor mu je pregnal žalost in ga oveselil oveseljèn -êna -o: pa so le prišli, reče oveseljen; njen oveseljeni obraz se je v hipu spremenil
  20.      ožulíti  in ožúliti -im dov. ( ú) narediti, povzročiti žulj, žulje: novi čevlji so ga ožulili; ožuliti si noge, roke // s tiščanjem, pritiskanjem poškodovati: sedlo je konja ožulilo; ožuliti do krvi / ožuliti kožo, nogo ožúljen -a -o: ožuljen in lačen je prišepal domov; do krvi ožuljene noge, pete
  21.      paleolítik  -a m (í) arheol. predzgodovinska doba, v kateri se uporablja kamenje za izdelavo orodja, starejša kamena doba: ostanki paleolitika; paleolitik in neolitik
  22.      paleolítski  -a -o prid. () nanašajoč se na paleolitik: paleolitski človek / paleolitska kultura / odkriti paleolitsko postajo
  23.      palíti  inliti -im, inliti -im nedov. ( á; á) star. žgati: sonce pali vedno močneje / njen pogled ga pali / paliti vejevje sežigati / vso noč so palili luč ● star. paliti toporišče nad plamenom obžigati; star. z mušketo je palil na razbojnike streljal palíti se inliti se, inliti se žgati se, smoditi se: meso se že pali palèč -éča -e: paleč ogenj; paleč pogled páljen -a -o: paljen les ♦ gastr. paljeno testo testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi
  24.      paralítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paralizo: paralitična ženska / paralitičen ud
  25.      paralítik  -a m (í) med. kdor ima paralizo: zdraviti paralitike

   271 296 321 346 371 396 421 446 471 496  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA