Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (321-345)



  1.      natalíti  -ím dov., natálil ( í) teh. 1. s taljenjem priti do določene količine česa: nataliti nekaj kositra 2. nekoliko staliti: vročina je natalila kontakte
  2.      navalíti  -ím dov., naválil ( í) 1. z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: pred žago so navalili nekaj hlodov; mrvo je navalil k drevesu; ob vznožju so ležale velike skale, ki so se navalile z višin / skalo so navalili na pot zvalili // ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: skrb zanj je navalil drugim; preveč si mi navalil na rame 2. nav. ekspr. napasti, naskočiti, pritisniti: sovražnikove čete so navalile proti našim enotam; navaliti z vojsko na trdnjavo; nato so znova z vso silo navalili nanje; star. čete so se od vseh strani navalile na mesto / navaliti iz zasede / policija je navalila na demonstrante 3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: vsi so navalili k njemu; ljudje so navalili na blagajno; otroci so se z vpitjem navalili k vratom / novinarji so navalili nanj z vprašanji; pren. misli, skrbi so znova navalile nanj ● ekspr. kupci so navalili na blago ga kupovali v večjih količinah kot navadno navaljèn -êna -o: kup navaljenih hlodov, skal
  3.      naveselíti se  -ím se dov., navesélil se ( í) v veselju, veseljenju doseči veliko mero: na izletu so se naveselili; ob prostih dnevih se je lahko naveselil z njo
  4.      navolíti se  -vólim se dov. ( ọ́) nar. vzhodno naveličati se: navolila se ga je / otroci so se že navolili svojih igrač
  5.      nažulíti  in nažúliti -im dov. ( ú) nekoliko ožuliti: čevelj ga je nažulil
  6.      nèkvalitéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni kvaliteten, ni dober: nekvalitetno blago / nekvalitetno čtivo nèkvalitétno prisl.: nekvalitetno izdelan
  7.      literáren  -rna -o prid. (-) ki ni literaren: neliterarni tokovi v umetnosti / neliterarni ustvarjalci / strokovne, neliterarne revije
  8.      neolítik  -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik
  9.      neolítski  -a -o prid. () nanašajoč se na neolitik: neolitsko naselje, orodje / neolitska doba
  10.      nèpolítičen  -čna -o prid. (-í) ki ni političen: nepolitična akcija; društvo je bilo nepolitično / članki nepolitične vsebine / politični in nepolitični jetniki
  11.      nobilitéta  -e ž (ẹ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih družbeni sloj z veliko močjo, veljavo zaradi opravljanja visokih državnih služb: pripadnik nobilitete 2. knjiž., redko plemiči, gospoda: provincialna nobiliteta
  12.      nobilitírati  -am dov. in nedov. () jur., zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov, poplemenititi: zaradi vojaških zaslug ga je cesar nobilitiral nobilitíran -a -o: nobilitirani meščani
  13.      nótranjepolítičen  tudi notránjepolítičen -čna -o prid. (ọ́-í; -í) nanašajoč se na notranjo politiko: notranjepolitična kriza v Franciji; razvoj notranjepolitične situacije / notranjepolitični komentar; notranjepolitična rubrika v časopisu
  14.      numulít  -a m () pal. izumrla morska pražival z apnenčasto hišico iz starejšega terciarja
  15.      numulíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na numulite: numulitni ostanki ♦ petr. numulitni apnenec apnenec z ostanki numulitov
  16.      obalíti  -ím dov., obálil ( í) star. vreči, podreti: zgrabil ga je za nogo in obalil / krogla ga je obalila na tla / obaliti tovor s konja
  17.      obdelíti  -ím dov., obdélil ( í) knjiž. dati komu njegov del: najprej je obdelila otroke, nato pa je odrezala kruha še sebi / rojenice so obdelile ta narod s čudovitimi lastnostmi obdarovale
  18.      obelíti 1 in obéliti -im dov. ( ẹ́) 1. narediti kaj bolj belo ali razbarvati: obeliti perilo, platno; obeliti rjuhe na soncu / obeliti lase ♦ agr. obeliti endivijo s povezovanjem listov posamezne rastline povzročiti, da postanejo ti belo rumene barve 2. odstraniti lubje: obeliti smreke; z nožem obeliti palico 3. nar. vzhodno pobeliti: obeliti hišo obéljen -a -o: obeljen les; obeljeno platno
  19.      obelíti 2 in obéliti -im dov. ( ẹ́) nar. primorsko zabeliti: obeliti krompir; obeliti solato z oljem obéljen -a -o: obeljeno zelje
  20.      obkolítev  -tve ž () glagolnik od obkoliti: obkolitev brigade; načrt za obkolitev / obkolitev Ljubljane z bodečo žico / bati se obkolitve; izogniti se obkolitvi
  21.      obkolíti  -kólim dov. ( ọ́) 1. postaviti se, namestiti se okrog nasprotnikovega položaja: obkolili so mesto in ga obstreljevali / obkolili so bataljon in ga prisilili k vdaji // postaviti se, namestiti se okrog koga z namenom, da se mu onemogoči izhod, pobeg: skupina policajev je obkolila demonstrante / obkoliti pobeglo žival 2. redko obkrožiti, obstopiti: vojaki so obkolili oficirja in poslušali njegovo razlago obkóljen -a -o: preskrbovanje obkoljenih čet; obkoljena postojanka ♦ čeb. obkoljena matica matica, tesno obdana od čebel in s tem ogrožena
  22.      obkolítven  -a -o prid. () nanašajoč se na obkolitev: obkolitvene čete / obkolitveni manever
  23.      óbliti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. 1. delati zaobljeno, okroglo: reka obli kamne / ozek trak ji obli obraz; ramena in boki se ji vse bolj oblijo 2. redko oblati: obliti desko
  24.      oblíti  -líjem dov. (í) 1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet, razočaran / obliti torto s čokoladno kremo / strežnik je zdravniku oblil roke 2. priti v dotik s čim in steči, odteči po njegovi površini: oblil me je curek mrzle vode; morski val je spet oblil kopalca na skali; pren. jutranja svetloba je oblila gozd 3. ekspr. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt, zona ga je oblila (po hrbtu); obraz mu je oblil mrzel pot / rdečica jo je oblila zardela je; ob pogledu na mrtvega so ga oblile solze je začel jokati / udaril ga je po glavi, da ga je oblila kri 4. knjiž., ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: obliti koga s svojo naklonjenostjo / obliti koga s sramoto osramotiti ga oblít -a -o: gozd, oblit od mesečine; s krvjo oblit človek
  25.      obstrelíti  -ím dov., obstréli in obstrêli; obstrélil ( í) s strelom raniti: obstreliti žival; nevarno se je obstrelil obstreljèn -êna -o: bil je obstreljen v nogo; slediti obstreljeno divjad

   196 221 246 271 296 321 346 371 396 421  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA