Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (3.046-3.070)


  1.      metonimíja  -e ž (ȋ) lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem: metafore, metonimije in druga pesniška sredstva / jezik tvori nove pomene tudi z metonimijami ♪
  2.      métrika  -e ž (ẹ́) lit. nauk o zaporedju dolgih in kratkih ali poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu: svoji slovnici je dodal tudi metriko / zakoni slovenske metrike / metrika egipčanske poezije še ni dokončno pojasnjena ♪
  3.      metropolíja  -e ž (ȋ) 1. rel. upravna enota katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ustanoviti metropolijo; slovenska metropolija 2. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena metropolitu: voditi metropolijo ♪
  4.      métrum  -a tudi -ra m (ẹ̄) lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera: zadnji verz nima pravega metruma; ritem in metrum / daktilski, trohejski metrum / učenci so ugotavljali metrum pesmi ♪
  5.      migrácija  -e ž (á) 1. spreminjanje stalnega ali začasnega bivališča, zlasti iz gospodarskih vzrokov; selitev, preseljevanje: migracija narašča; migracija delovne sile iz vasi v mesta; nacionalna in internacionalna migracija; sezonska in stalna migracija prebivalstva / knjiž. v času velikih migracij ljudstev preseljevanj ♦ ekon. migracija kapitala prenos kapitala iz ene gospodarske panoge ali pokrajine v drugo; soc. dnevna (delovna) migracija vsakodnevno potovanje zaposlenih ljudi v kraj zaposlitve in nazaj 2. biol. prehajanje živali ali rastlin iz enega življenjskega prostora v drugega zaradi spremenjenih življenjskih razmer, selitev: migracija alpske flore v ledeni dobi // začasno spreminjanje bivališča živali zaradi prezimovanja, parjenja; selitev: migracija ptic; vsakoletna migracija rib ♪
  6.      migracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na migracijo; selitven: migracijski tokovi; intenzivna migracijska gibanja zaradi urbanizacije in industrializacije ♦ soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev ♪
  7.      migránt  -a m (ā á) kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov: večina migrantov se ne želi preseliti v kraj, kjer so zaposleni / pravice delavcev migrantov ♪
  8.      migrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) spreminjati stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov; seliti se, preseljevati se: veliko podeželskih prebivalcev migrira v bližnje gospodarske centre ♪
  9.      míl  -a -o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti 2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega // malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki 4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja 5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina 6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud ● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem mílo prisl.: milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati ∙ ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen míli -a -o sam.: knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
  10.      milijonína  -e ž (í) del na milijon enakih delov razdeljene celote: milijonina te dolžine / na ostale prebivalce pride komaj milijonina tega bogastva; osvetlitev traja milijonino sekunde milijoninko ♦ mat. pet celih, deset milijonin ♪
  11.      miljéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na milje: miljejski vplivi na otroka / miljejske značilnosti ♦ lit. miljejska drama ♪
  12.      míljen  -a -o prid. (ȋ) star. drag, ljub: ni se mogla ločiti od svojega miljenega otroka; njegovo miljeno dekle je odšlo; prim. militi ♪
  13.      míljenje 1 -a s (ȋ) glagolnik od militi1: miljenje sunkov / potolažila ga je z miljenjem ♪
  14.      míljenje 2 -a s (ȋ) glagolnik od militi2: močno miljenje škoduje; miljenje rok, telesa ♪
  15.      míloščina  -e ž (ȋ) navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo ♪
  16.      mímo  prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni mimo ne pripelje tod; pog. govoriti mimo oddaljevati se od teme, predmeta; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; pog. obišči nas, če prideš mimo mimo našega doma, kraja; pog. udariti, ustreliti mimo reči, storiti kaj napačnega // pog., v zvezi biti mimo miniti, preiti, ne biti več: prve češnje so mimo; nevarnost je že mimo / glavno delo je mimo končano, opravljeno; prim. mimogrede, mimoidoči ♪
  17.      mína 2 -e ž (ȋ) grafitni vložek za svinčnik: ošiliti mino; vložiti v svinčnik novo mino / mine za patentne svinčnike ♪
  18.      minístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na ministre: ministrski odloki / ministrsko zasedanje / ministrski predsednik; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri ♪
  19.      minjón  -a m (ọ̑) gastr. majhna slaščica iz biskvitnega testa, oblita navadno s čokolado: delati, jesti minjone; servirati minjone v papirnatih posodicah ♪
  20.      minnesänger  tudi minezenger -ja [minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē) lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minnesängerjev ♪
  21.      mínstrel  -a m (ȋ) lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo: trubadurji in minstreli ♪
  22.      mír  -ú in -a m (ȋ) 1. stanje brez vojne, spopadov: delati, prizadevati si za mir; obvarovanje miru na svetu; vojna in mir / publ.: na meji je bil mir zelo negotov; politika miru in sodelovanja med narodi / pohod miru v nekaterih deželah manifestacija za mir; Nobelova nagrada za mir za delo, prizadevanje za mir 2. dogovor o končanju vojne, spopadov: kršiti mir / skleniti častni, sramotni mir; separatni ali posebni mir ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike / podpisati mir ♦ zgod. vestfalski mir sklenjen leta 1648 ob koncu tridesetletne vojne 3. stanje brez prepirov, sporov med ljudmi: s prihodom te ženske se je končal mir v vasi / rad bi živel v miru in prijateljstvu z vsemi // stanje brez velikih družbenih, političnih nasprotij: zdaj je v državi mir; doseči red in mir v deželi // stanje brez hrupa, nereda: skrbeti za mir med manifestacijami / vzdrževati javni red in mir / demonstracija je potekala v miru 4. stanje brez hrupa, ropota: v sobi je bil mir; na tej cesti ni miru / ekspr.: okoli nas je bil blažen mir; v dvorani je vladal gluh mir / ekspr. ali bo že mir ali ne / kot vzklik otroci, mir // stanje brez hrupa, vznemirjenj: potreben mu je mir in počitek; želeti si miru / knjiž. mir je legel na pokrajino; nedeljski mir / kazen za kalivce nočnega miru / prijeten mir gozda 5. stanje notranje ubranosti, urejenosti: izgubiti, najti mir; v sebi je začutil velik mir / občudovati mir na njenem obrazu / duševni, srčni mir / pri njej najde mir in tolažbo / v medmetni rabi, v krščanstvu: mir z vami; ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; naj počiva v miru // stanje brez notranje napetosti, vznemirjenja: miru in pozabljenja je iskal v pijači; brez miru tava okrog / ekspr. to ji je povedal z ledenim, suhim mirom 6. v medmetni rabi, v zvezi daj(te) (no) mir izraža začudenje, zavrnitev: daj no mir, to so le čenče; dajte no mir, še tega je treba / oženil da se je, daj no mir ● ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir (pri hiši) da te ne bo več prosil, nadlegoval; ekspr. z otroki je bil potem mir niso več razgrajali, nagajali; med njimi še vedno ni miru še se prepirajo, si nasprotujejo; ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. misel, vest mu ni dala miru ga je vznemirjala; ekspr. ni si dal miru, dokler ni vsega opravil ni odnehal, počival; ekspr. ženske nimajo miru pred njim pogosto, neprestano jih nadleguje, se jim vsiljuje; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; delati mir miriti; pri miru biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pustiti koga na miru, pri miru ne motiti, ne nadlegovati, ne vznemirjati ga; ne vtikati se v njegove zadeve; sedeti, stati pri miru brez gibanja, premikanja; božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki ♪
  23.      mirákel  -kla m (á) 1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz legend: mirakel v šestih slikah; zbirka miraklov in misterijev / ekspr. drama je navaden mirakel o cirkuški artistki 2. knjiž., redko čudežna stvar, čudež: prepričan je, da je bil to mirakel ♪
  24.      miroljúben  -bna -o prid. (ú ū) 1. ki ljubi mir, mirno življenje: miroljuben in prijazen človek je // nav. ekspr. nenapadalen, nesovražen: miroljubna država / miroljubne živali / imeti miroljubne namene; miroljubna izjava / publ.: politika miroljubne koeksistence med narodi; reševati spore z miroljubnimi sredstvi 2. publ. ki ni za vojaške namene; mirnodoben: miroljubno izkoriščanje atomske energije miroljúbno prisl.: spor so rešili miroljubno ♪
  25.      miroljúbnost  -i ž (ú) lastnost miroljubnega človeka: njegova miroljubnost je znana / miroljubnost državne politike ♪

   2.921 2.946 2.971 2.996 3.021 3.046 3.071 3.096 3.121 3.146  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA