Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (221-245)


  1.      kríliti  -im nedov. (í ȋ) s končinami delati gibe sem in tja, navadno neusklajeno: petelin je krilil s perutmi in pel; kriliti z nogami, rokami / otrok je brcal in krilil / ekspr. hodil je po vrvi in krilil z rokami lovil ravnotežje; pren., knjiž. bor krili v vetru krilèč -éča -e: grozil mu je, krileč s pištolo ♪
  2.      kriminalitéta  -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj: preprečevati kriminaliteto; kriminaliteta med mladino / gospodarska kriminaliteta ♦ jur. alkoholna kriminaliteta ki jo povzroča alkohol ♪
  3.      kriolít  -a m (ȋ) min. rudnina natrijev aluminijev fluorid: pridobivanje kriolita; uporaba kriolita pri pridobivanju aluminija / sintetični kriolit ♪
  4.      kristalíti  -ím in kristáliti -im nedov. (ȋ í; ȃ) min. prehajati v kristalno obliko: ta snov rada kristali ♪
  5.      kristáliti se  -im se nedov. (ȃ) knjiž. svetiti se, bleščati se: na vzhodu so se kristalile gore ♪
  6.      krizolít  -a m (ȋ) min. prozoren poldrag kamen rumene ali temno zelene barve: uhani s krizolitom ♪
  7.      krmíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. publ. določati, omogočati gibanje in delovanje kake naprave: avtomatsko, ročno krmiliti stroj; krmiliti jeklena vrata z električnim tokom / vodilni oddajnik krmili pomožne oddajnike vodi, usmerja / daljinsko krmiliti raketo ♦ elektr. uravnavati prehod elektronov ali ionov v elektronki 2. star. krmariti: krmiliti čoln; veslati in krmiliti / krmiliti barko življenja krmíljen -a -o: elektronsko krmiljeni stroji ♪
  8.      krómolitografíja  -e ž (ọ̑-ȋ) tisk. barvna litografija ♪
  9.      krulíti  in krúliti -im nedov. (ȋ ú) 1. oglašati se z zamolklim, hreščečim, pretrganim glasom: lačni prašiči krulijo / brezoseb. kruli mi po trebuhu ∙ ekspr. želodec mu kruli lačen je 2. slabš. peti z močnim, hreščečim, neprijetnim glasom: pijanci so krulili in tulili krulèč -éča -e: slišal je kruleče glasove ♪
  10.      krvolítje  -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: dovolj je bilo krvolitja; prišlo je do strašnega krvolitja ♪
  11.      krvoprelítje  -a s (ȋ) knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: prišlo je do strašnega krvoprelitja; narediti konec krvoprelitju ♪
  12.      ksilít  -a m (ȋ) petr. premog, v katerem je lesna zgradba jasno vidna, lesni premog: v kupu lignita je tudi nekaj ksilita ♪
  13.      ksilolít  -a m (ȋ) grad. zmes lesne moke, žganega magnezita, raztopine magnezijevega klorida za pode ♪
  14.      ksilolíten  -tna -o prid. (ȋ) grad. ki je iz ksilolita: ksilolitni tlak ♪
  15.      kultúrnopolítičen  -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na kulturno politiko: sprejeti kulturnopolitični program; zanimali so se za kulturnopolitična dogajanja / kulturnopolitična publicistika; kulturnopolitična zgodovina ♪
  16.      kvalitatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost ♪
  17.      kvalitéta  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti // kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti 2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo dober ◊ lingv. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti, žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača ♪
  18.      kvalitéten  -tna -o prid., kvalitétnejši (ẹ̑) 1. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri, dober: kvaliteten material; kvalitetno blago; proizvodi morajo biti kvalitetni / pogoji za kvaliteten pouk 2. kvalitativen: kvalitetni premik v družbenih odnosih; gospodarstvo je doživelo kvalitetni vzpon ◊ lingv. kvalitetna opozicija pomensko razločevalna neenakost glasov glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov kvalitétno prisl.: kvalitetno pripravljeni strokovni tečaji ♪
  19.      kvalitétnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost kvalitetnega: pesniško zbirko odlikujeta kvalitetnost in originalnost / skrbeti za kvalitetnost pouka ♪
  20.      lakolít  -a m (ȋ) petr. manjša, hlebasto oblikovana gmota globočnine ♪
  21.      legalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. zakonitost, legalnost: pri svojem delu vselej spoštuje legaliteto / njegovo ravnanje ne temelji na legaliteti / legaliteta gibanja ♪
  22.      lokalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko najdišče, nahajališče: arheološke lokalitete; lokalitete Blagajevega volčina v Sloveniji ♪
  23.      malíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž., redko omalovaževati, podcenjevati: ista dela je nekaj časa malil, nekaj časa pa povzdigoval ♪
  24.      málolitrážen  -žna -o prid. (ȃ-ȃ) žarg., avt., navadno v zvezi z avtomobil katerega motor ima majhno gibno prostornino, kubaturo ♪
  25.      mazíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. star. mazati, vtirati v kožo: sužnja jo je mazilila z oljem; maziliti se z dišavami; maziliti si lase // balzamirati: maziliti mrliča 2. rel. z oljem za maziljenje obredno mazati: maziliti čelo; maziliti roke pri mašniškem posvečenju / maziliti birmanca / maziliti kralja zlasti v fevdalizmu podeliti, priznati vladarsko oblast z maziljenjem mazíljen -a -o deležnik od maziliti: moški z maziljenimi lasmi; maziljene roke; z dišavami maziljeno telo // ekspr. pretirano slovesen, sladkoben: maziljen domislek, glas; maziljeno vedenje; prisl.: maziljeno govoriti, se vesti ♪

   96 121 146 171 196 221 246 271 296 321  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA