Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (2.201-2.225)


  1.      intronizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol; ustoličiti, umestiti: slovesno intronizirati ♪
  2.      invalíd  -a m (ȋ) kdor je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: njen oče je invalid; postati invalid; priznati, spoznati koga za invalida; težek invalid; invalid iz prve svetovne vojne; rehabilitacija invalidov / delovni invalid kdor se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotni invalid; vojaški invalid; pren., ekspr. njegov pisalni stroj je že cel invalid ∙ ekspr. taki otroci so vse življenje čustveni invalidi nesposobni, delno sposobni za čustveno življenje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti; (vojaški) vojni invalid kdor se v vojnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti ♪
  3.      invalíden  -dna -o prid. (ȋ) ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposoben ali le delno sposoben za delo: invaliden delavec; rehabilitacija invalidnih otrok; telesno in duševno invalidne osebe; pren., ekspr. skoraj vsi kipi v hiši so bili invalidni // redko invalidski: invalidni sklad ♪
  4.      ínvar  -ja m (ȋ) metal. zlitina železa in niklja: uporabljati invar; neskl. pril.: invar žica ♪
  5.      invéncija  -e ž (ẹ́) odkrivanje in vnašanje novih elementov v ustvarjanje, zlasti umetniško: kiparjevo delo podpira bogata invencija; slog igranja je režiser prepustil invenciji igralcev; glasbena, umetniška, znanstvena invencija; pomanjkanje invencije / doseči, ustvariti kaj po invenciji, z invencijo / njegovo najnovejše delo je polno invencij // knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi potreboval avtor več invencije ◊ lit. invencija snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje, iznajdba; muz. invencija krajša, navadno instrumentalna polifonska skladba ♪
  6.      invertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek ◊ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor invertíran -a -o: postopek je zdaj invertiran ♦ med. spolno invertiran človek homoseksualen ♪
  7.      invêrzija  tudi inverzíja -e ž (é; ȋ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi ◊ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov ♪
  8.      investicíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na investicijo: investicijski načrt, program; premišljena investicijska politika podjetja / investicijska sredstva / publ. investicijska poraba je presegla lansko za trideset odstotkov poraba denarja za investicije / povečati investicijski sklad; investicijska banka / investicijski objekti; investicijsko vzdrževanje zgradb ♦ fin. investicijski krediti ♪
  9.      investírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uporabiti denar za povečanje premoženja; vložiti, naložiti: veliko investirati / investirati v hišo; pren. za njegovo izobrazbo so investirali precej denarja 2. ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog; vložiti, naložiti: investirati v industrijo, kmetijstvo, turizem; investirati v razširjeno reprodukcijo / tovarna je veliko investirala v stroje 3. v fevdalizmu slovesno podeliti službo, posest vazalu ali škofu, umestiti: vojvodi so izbrali škofe in jih nato investirali ♪
  10.      investitúra  -e ž (ȗ) 1. v fevdalizmu slovesna podelitev službe, posesti vazalu ali škofu, umestitev: prisostvovati investituri ♦ zgod. boj za investituro investiturni boj 2. polit., v nekaterih državah izrazitev zaupanja parlamenta novi vladi: dobiti investituro // publ., v zvezi hierarhična investitura dejstvo, da višji organi podeljujejo nižjim funkcije, položaje: zamenjati volilni sistem s hierarhično investituro ♪
  11.      invokácija  -e ž (á) lit. prošnja muzi pesništva za pomoč, navadno v uvodnem delu epa: vznesena invokacija / invokacija boginje ♦ zgod. uvodni del srednjeveških listin s prošnjo za božjo pomoč ♪
  12.      ión  -a m (ọ̑) fiz. atom, atomska skupina, molekula, ki je pridobila ali izgubila elektron(e): gibanje ionov v elektrolitih; koncentracija ionov / hidroksilni ioni; negativni negativno naelektren ion, pozitivni ion pozitivno naelektren ion ♪
  13.      iónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ion: ionski curek / ionski izvir naprava za pridobivanje ionskega curka; ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; ionska vez vez, ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristal ♦ kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita ♪
  14.      iredentízem  -zma m (ȋ) za pripadnike nasprotne države politično gibanje za priključitev ozemlja z narodno manjšino k matični državi: hujskati k iredentizmu; italijanski iredentizem; pristaši iredentizma ♪
  15.      ironíja  -e ž (ȋ) 1. izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami; posmehovanje, posmeh: njegovo orožje je ironija; komaj opazna ironija; sredstva ironije / njen pogled je izražal ironijo; v njegovih besedah je začutila jedko ironijo; govoriti, reči kaj z ironijo; sestavek je poln ironije / ekspr. kar sem rekel, mislim brez ironije zares, iskreno 2. ekspr., navadno v povedno-prislovni rabi izraža, da je kaj v nasprotju s položajem ali stanjem, v katerem se pojavlja: da mu je ravno njegov največji sovražnik rešil življenje, je prava ironija / ironija je v tem, da tako ravnodušno govori o bolezni, ki jo ima sam / z oslabljenim pomenom ironija naključja, usode ◊ lit. romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje ♪
  16.      iskáteljstvo  -a s (ȃ) knjiž. prizadevanje, težnja iskalcev: pisateljevo mrzlično iskateljstvo / iskateljstvo v literaturi ♪
  17.      iskrén  -a -o prid., iskrénejši (ẹ̄) 1. ki ima pošten, odkrit, naklonjen odnos do okolja: to je iskren prijatelj, tovariš / ekspr. ne bi bila iskrena, če ne bi povedala svojega mnenja // ki vsebuje, izraža tak odnos: iskren pogled; iskrena ljubezen; njene besede so iskrene; izrekli so mu iskreno zahvalo; to so moje najiskrenejše želje / kot izraz hvaležnosti, naklonjenosti, sočutja: iskrene pozdrave od vseh; iskrene čestitke; iskrena hvala; moje iskreno sožalje 2. zastar. ki se živahno, lahkotno premika; isker: imel je dva iskrena konja iskréno prisl.: iskreno govoriti, zahvaliti se, želeti; tega sem iskreno vesel / ekspr., kot podkrepitev iskreno povedano, žal mi je, da sem šel tja ♪
  18.      istoréčje  -a s (ẹ̑) lit. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena; tavtologija: z istorečjem je hotel natančneje opredeliti pomen povedanega ♪
  19.      istovétnost  -i ž (ẹ̄) publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj // jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice ◊ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi ♪
  20.      istràn  in istrán -ána m (ȁ á; ȃ) vino iz Istre: prinesel mu je liter črnega istrana ♪
  21.      istrijánec  -nca m (ȃ) 1. gonič s kratko ali resasto dlako: čistokrven istrijanec 2. istran: naročiti liter istrijanca ♪
  22.      ístrski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Istrane ali Istro: istrska govorica; tako pripravljene ribe so istrska specialiteta / istrski gonič gonič s kratko ali resasto dlako; istrsko vino ♦ muz. istrska lestvica šesttonska lestvica, značilna zlasti za istrsko ljudsko glasbo ♪
  23.      italijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja ◊ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec sam; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica italijánsko prisl.: govoriti (po) italijansko ♪
  24.      italijánstvo  -a s (ȃ) državna in politična pripadnost k Italiji: ob vsaki priložnosti poudarja svoje italijanstvo // italijanska kultura in miselnost: širjenje, vpliv italijanstva ♪
  25.      italofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za italijansko politiko ali kulturo: navdušen italofil ♪

   2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA