Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

LIT (2.046-2.070)


  1.      hermétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli ♪
  2.      heroína  -e ž (ȋ) 1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame 2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča ♪
  3.      herójski  -a -o prid. (ọ̑) izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba ◊ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep herójsko prisl.: herojsko so padli za domovino ♪
  4.      heteríja  -e ž (ȋ) v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije ♪
  5.      heteronomíja  -e ž (ȋ) knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud ♪
  6.      hétman  -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman ♪
  7.      hibríd  -a m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom ♪
  8.      hidrográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površju ♦ geogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah ♪
  9.      hierarhíja  -e ž (ȋ) razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije ♪
  10.      himêra  -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
  11.      hímna  -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
  12.      hímnika  -e ž (í) lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika // himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi ♪
  13.      hipêrbola  -e ž (é) 1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola 2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo ♪
  14.      hiperbólika  -e ž (ọ́) lit. hiperbole v celoti: posebno zanimiva je pesnikova hiperbolika // hiperbolično izražanje: današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika ♪
  15.      híperkataléktičen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en (nepoudarjen) zlog več ♪
  16.      hipertrofíja  -e ž (ȋ) 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti ♪
  17.      hípoma  prisl. (ȋ) v trenutku, v hipu: hipoma se domisliti, umolkniti; avtomobil se je hipoma ustavil ♪
  18.      histeríja  -e ž (ȋ) 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija ● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne ♪
  19.      historicízem  -zma m (ȋ) knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: režiser je zašel v skrajni historicizem / literarnozgodovinski historicizem proučevanje literature samo s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  20.      históričen  -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski: a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro ♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben ♪
  21.      histórija  -e ž (ọ́) 1. redko zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadeve ◊ lit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije ♪
  22.      histórik  -a m (ọ́) knjiž. zgodovinar: bil je bibliograf in historik / literarni historik ♪
  23.      historiografíja  -e ž (ȋ) zgodovinopisje: dosežki novejše slovenske historiografije / literarna, umetnostna historiografija ♪
  24.      historízem  -zma m (ȋ) knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: historizem pri pouku; umetnost je zajel val historizma / historizem v literarni zgodovini proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  25.      hítrica  -e ž (ȋ) 1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanjiu kakega dela: zaradi hitrice je nastalo precej napak ∙ delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; hitrica ni prida // v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost: brez hitrice se je odpravil; na hitrico narediti, pripraviti kaj; v hitrici je napisal odgovor; delati z največjo hitrico 2. redko hitrost, brzina: povečati, zmanjšati hitrico ♪

   1.921 1.946 1.971 1.996 2.021 2.046 2.071 2.096 2.121 2.146  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA