Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
LEV (26-50) 
- levítev -tve ž (ȋ) glagolnik od leviti se: prva levitev rakov; kača ob levitvi; razvoj žuželke od levitve do levitve ♪
- levíti se -ím se nedov., lévi se in lêvi se (ȋ í) 1. odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se levi; pren., ekspr. Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti v zrelost. Levil se je (M. Jarc) 2. ekspr., v zvezi z v opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne: iz skromnega človeka se je levil v domišljavca ♪
- levjesŕčen -čna -o prid. (ȓ) knjiž., ekspr. zelo hraber, pogumen: levjesrčni vojaki ♪
- lêvji in lévji -a -e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka // ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo ● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr.
nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom ◊ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno ♪
- levkemíja -e ž (ȋ) med. bolezen, za katero je značilen pojav rakavih belih krvničk v krvi, belokrvnost: imeti levkemijo; umreti, zboleti za levkemijo; bolnik z levkemijo ♪
- levkocít -a m (ȋ) nav. mn., biol. brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bela krvnička, belo krvno telesce: število levkocitov v krvi se je zmanjšalo; vrste levkocitov; levkociti in eritrociti ♪
- levkója -e ž (ọ̑) vrtn. grmičasta vrtna ali lončna rastlina s sivkastimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Matthiola incana: gojiti levkoje ♪
- levkoplást -a m (ȃ) poljud. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze, strok. (lepilni) obliž: nalepiti, odstriči levkoplast ◊ nav. mn., bot. tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi ♪
- levljênje -a s (é) glagolnik od leviti se: levljenje kač, rakov ♪
- levnják -a m (á) zaprt prostor za leve: otroci občudujejo leve v levnjaku ♪
- levo... ali lévo... prvi del zloženk (ẹ́) nanašajoč se na levi: levoročen; levosučen ♪
- levorôčen in levoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. nanašajoč se na levo roko: levoročna klavirska igra ♦ obrt. levoročni šivalni stroj šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani ♪
- lévost -i ž (ẹ́) nagnjenost, usmerjenost v levo: poševnost in levost pisave ♪
- levostránski -a -o prid. (á) knjiž. nanašajoč se na levo stran: levostranska lega v spanju / levostranska operacija pljuč ♪
- lévosúčen -čna -o prid. (ẹ́-ū) fiz., kem., navadno v zvezi s snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo ♪
- lêvov tudi lévov -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od lèv: levova griva ♪
- lévt -a m (ẹ̑) navt. istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom ♪
- brlévka -e ž (ẹ̑) nar. zahodno brlivka: brlevka je medlo gorela; priviti brlevko ♪
- elevácija -e ž (á) knjiž. dviganje, vzdigovanje: elevacija noge ◊ fiz. kot v navpični ravnini, merjen proti vodoravni premici; kor. plesalčevo premagovanje težnosti, zlasti pri odskokih; voj. kot med osjo na cilj naravnane cevi strelnega orožja in vodoravno ravnino ♪
- elevacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od elevacija: elevacijski kotomer ♪
- elevátor -ja m (ȃ) teh. naprava z brezkončno verigo za dviganje materiala v navpični smeri: stabilni elevator; elevator za premog ♪
- elevtêričen -čna -o prid. (é) knjiž. od ničesar odvisen, prost, svoboden: elevterično čustvovanje ♪
- elevzínski -a -o prid. (ȋ) v zvezi elevzinski misteriji, pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni ♪
- gléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. žvečiti, žuliti: glevil je ugaslo cigaro; gleviti tobak; počasi je glevil pipo ♪
- gostolévati -am nedov. (ẹ́) zastar. žvrgoleti, peti: škrjanec veselo gostoleva ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226