Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kur (76-100) 
- kurzív -a m (ȋ) publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami; kurziva: za naslov je uporabil kurziv ♪
- kurzíva -e ž (ȋ) tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami: posamezne besede so bile v kurzivi ♪
- kurzíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kurzivo: kurzivna pisava / kurzivne črke ♪
- akurát prisl. (ȃ) zastar. prav, natanko: akurat tako je hotel imeti ♪
- akuráten -tna -o prid. (ȃ) star. točen, natančen, vesten: akuraten uradnik; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten ♪
- asekurácija -e ž (á) zastar. zavarovanje: socialna asekuracija ♪
- asekuránca -e ž (ȃ) zastar. zavarovalnina: izplačati asekuranco // zavarovanje: veliko denarja je dal za asekuranco in zdravnika ♪
- brezkonkurénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez konkurence: brezkonkurenčni uvoznik južnega sadja / ekspr. prepričajte se o brezkonkurenčnih cenah naših izdelkov ♪
- cikurát -a m (ȃ) arheol. asirsko-babilonsko svetišče v obliki stopničastega stolpa: odkrili so ostanke cikurata ♪
- dekúrija -e ž (ú) pri starih Rimljanih 1. vojaška enota desetih konjenikov: nad upornike so poslali dve dekuriji 2. občinski upravni svet v mestih ♪
- dekúrion -a m (ū) pri starih Rimljanih 1. poveljnik vojaške enote desetih konjenikov: ranjeni dekurion 2. član občinskega upravnega sveta v mestih: voliti dekurione ♪
- dioskúr -a m (ȗ) nav. dv., knjiž. neločljiva tovariša: dioskura Goethe in Schiller ♪
- diskúrz -a m (ȗ) knjiž. pogovor, zlasti o kaki pomembnejši stvari: začela sta dolg diskurz o tem filozofskem vprašanju ♪
- diskurzíven -vna -o prid. (ȋ) filoz. ki se opira na razumsko, logično razčlenjevanje: diskurzivno mišljenje, spoznavanje ♪
- diskurzívnost -i ž (ȋ) filoz. sposobnost razumskega, logično razčlenjenega mišljenja: intuitivnost in diskurzivnost; načelo diskurzivnosti / diskurzivnost mišljenja ♪
- ekskurénden -dna -o prid. (ẹ̑) šol., v zvezi ekskurendna šola, nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole: hodil je učit na ekskurendno šolo ♪
- ekskúrz -a m (ȗ) knjiž. oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: prepogosti ekskurzi so razbili enotnost predavanja; po tem ekskurzu preidimo spet k bistvu stvari / politični ekskurzi v romanu / to vprašanje je vredno daljšega ekskurza razprave, razlage ♪
- ekskúrzija -e ž (ú) 1. izlet, obisk s poučnim namenom: delati, prirejati ekskurzije v tovarne; iti na ekskurzijo; šolska ekskurzija / študijska ekskurzija // udeleženci takega izleta, obiska: sprejeti ekskurzijo 2. redko ekskurz: po ekskurziji o podnebju je prešel na svoj predmet ♪
- ekskurzíjski in ekskúrzijski -a -o (ȋ; ú) pridevnik od ekskurzija: ekskurzijski program ♪
- ekskurzíst -a m (ȋ) redko udeleženec ekskurzije: vlak z ekskurzisti ♪
- epikureízem -zma m (ȋ) 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikureizem spada k helenističnim materialističnim filozofijam 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: prevladujoča nota romana je epikureizem ♪
- epikuréjec -jca m (ẹ̑) 1. pristaš epikureizma: stoiki in epikurejci 2. ekspr. kdor teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživač: v gastronomskem pogledu je velik epikurejec; dobrovoljen epikurejec ♪
- epikuréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na epikurejce ali epikureizem: epikurejska filozofija; epikurejska teorija o atomih / epikurejsko življenje ♪
- epikuréjstvo -a s (ẹ̑) 1. filoz. nazor, oprt na Epikurov filozofski nauk, po katerem je cilj človeškega življenja sreča: epikurejstvo in stoicizem 2. nav. slabš. način življenja, ki teži za telesnim uživanjem in udobnostmi, uživaštvo: popolnoma se je vdal čutnosti in epikurejstvu; rafinirano epikurejstvo ♪
- izkuríti in izkúriti -im dov. (ȋ ú) z dimom spraviti iz česa; izkaditi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
