Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kur (126-150)



  1.      pedikúra  -e ž () glagolnik od pedikirati: skrbno opravljena pedikura / pedikura nohtov, žuljev
  2.      piškúr  -ja m (ú) vodni zajedavec, ki se hrani z izsesavanjem rib: loviti piškurje ♦ zool. piškurji obloustke kačastega telesa s hrbtno in repno plavutjo, Petromyzonidae; potočni piškur; rečni piškur
  3.      podkuríti  in podkúriti -im dov. ( ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti // obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril 2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznovalekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila podkúrjen -a -o: dobro podkurjena peč
  4.      podkúrjenje  -a s (ú) glagolnik od podkuriti: pripraviti butare, trske za podkurjenje
  5.      pokuríti  in pokúriti -im dov. ( ú) s kurjenjem porabiti: pokurila je vsa drva; pokuriti suhe veje // pog. porabiti: ta motor pokuri malo bencina; danes smo pokurili veliko toka ∙ ekspr. pokuril je precej tobaka pokadil
  6.      prekuríti  in prekúriti -im dov. ( ú) pog. popolnoma ogreti, segreti: to stanovanje se ne da prekuriti / največkrat prekuri sobo jo preveč ogreje, segreje prekúrjen -a -o: zaprta in dobro prekurjena dvorana
  7.      prezakúrjen  -a -o prid. (ú) pog. preveč ogret, preveč segret: prezakurjena soba
  8.      prokúra  -e ž () jur., nekdaj pooblastilo za opravljanje določenih pravnih poslov v zvezi s poslovanjem podjetja: dati, preklicati prokuro / posamična, skupna prokura
  9.      prokurátor  -ja m () 1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožitelja je na sodišču zastopal prokurator 2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji ◊ jur. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove
  10.      prokuratúra  -e ž () jur., v zvezah: državna prokuratura do 1929 državni organ za kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj; finančna prokuratura do 1928 državni organ, ki zastopa premoženjske zadeve države
  11.      prokuríst  -a m () jur., nekdaj pooblaščenec, ki ima prokuro: novi prokurist je začel z delom; prokurist v banki, podjetju
  12.      rakúrz  -a m () film. kot filmskega snemanja: režiser je določil rakurze snemanja; plani in rakurzi / spodnji, zgornji rakurz
  13.      razkuríti  in razkúriti -im dov. ( ú) 1. močno razgreti: razkuriti peč 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč
  14.      rekurírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vrniti se (na kako stvar, dejstvo): pogosto rekurirati na nekatera dejstva, spoznanja ◊ jur. rekurirati nekdaj pritožiti se zoper sklep v pravdnem postopku
  15.      rekúrz  -a m () knjiž. vrnitev (na kako stvar, dejstvo): rekurz na že omenjana dognanja ni potreben / v njegovih romanih so pogosti rekurzi v preteklost ◊ jur. rekurz nekdaj pritožba zoper sklep v pravdnem postopku
  16.      sinekúra  -e ž () knjiž. donosna služba brez (veliko) skrbi, dela: njegova služba je sinekura
  17.      sinekúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na sinekuro: sinekurni dohodki / tu ni sinekurnih služb
  18.      sinekuríst  -a m () knjiž. kdor ima sinekuro: dohodki sinekurista
  19.      skurbáti se  -ám se dov.) vulg. postati vlačuga, vlačugar: dekle se je skurbalo ● vulg. skurbal se je s to ničvredno žensko imel je ljubezenske, spolne odnose
  20.      skúren  -rna -o prid. (ū) nar. koroško grd, nespodoben: skurne besede, misli
  21.      skurílen  -lna -o prid. () knjiž., redko burkast, nespodoben: v igri je nekaj skurilnih prizorov
  22.      skurírati  -am dov. () knjiž., redko ozdraviti, pozdraviti: v bolnici so ga skurirali; počasi se bo že skuriral
  23.      skuríti  in skúriti -im dov. ( ú) 1. porabiti za kurjenje, ogrevanje: skuriti manj vreden les, veje; če bo huda zima, bo še pohištvo skuril / skuriti v peči // v ognju uničiti: skuriti dokumente, slike 2. pog. ogreti, segreti: teh prostorov ni mogoče skuriti
  24.      škúra  -e ž (ū) nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: priprte škure
  25.      škúrh  -a m () zool. velika močvirska ptica z dolgim, nekoliko upognjenim kljunom, Numenius: tam so gnezdili škurhi / veliki škurh

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA