Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Krt (27-51)

27.      poškrtávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih škrtati: poškrtavati z zobmi / pesek poškrtava pod nogami ♪
28.      prákrt  -a m (ȃ) vsak od indijskih indoevropskih jezikov, mlajši od sanskrta in starejši od sodobnih indoevropskih jezikov Indije: prevodi iz prakrtov ♪
29.      prekrtáčiti  -im dov. (á ȃ) pokrtačiti po vsej površini: prezračiti in prekrtačiti obleko ∙ ekspr. pesem je močno prekrtačil popravil ♪
30.      sanskŕt  -a m (ȓ) staroindijski knjižni jezik: proučevati sanskrt; prevod iz sanskrta ♪
31.      sanskŕtski  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na sanskrt: sanskrtski jezik / sanskrtska besedila ♪
32.      skrtáčiti  -im tudi izkrtáčiti -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: skrtačiti čevlje, oblazinjeno pohištvo; skrtačiti si obleko / temeljito skrtačiti lase / skrtačiti konja 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: za to ga bo še pošteno skrtačil skrtáčen tudi izkrtáčen -a -o: skrtačen klobuk; konji s skrtačeno dlako; prim. izkrtačiti ♪
33.      škŕt  -a m (ȓ) 1. kratek, rezek glas: slišati je bilo rahel škrt / s škrtom odpreti 2. glagolnik od škrtniti: škrt ključa v ključavnici; škrt suhe veje / molk je prekinil škrt zob ♪
34.      škŕt  -a -o prid. (ȓ r̄) pog. skop: bil je zelo škrt ♪
35.      škŕt  medm. (ȓ) posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt ♪
36.      škŕta  -e ž (ŕ) zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil ● zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo ♪
37.      škŕtanje  -a s (ŕ) glagolnik od škrtati: škrtanje ključa, noža; škrtanje peska pod nogami / poslušati škrtanje miši / škrtanje fotografskega aparata ♪
38.      škrtáriti  -im nedov. (á ȃ) pog. skopariti: škrtariti z materialom ♪
39.      škŕtati  -am nedov. (ŕ) ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale // povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrta ● ekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril škrtáje: vrata so se škrtaje odprla škrtajóč -a -e: škrtajoč z zobmi, je odšel; škrtajoči zapahi ♪
40.      škŕtec  -tca m (ȓ) nar. vzhodno skopuh: bil je velik škrtec ♪
41.      škŕtež  -a m (ȓ) ekspr. skopuh: nočejo se družiti s tistim škrtežem ♪
42.      škrtljáj  -a m (ȃ) rahel škrt: tišino je prekinil komaj slišen škrtljaj ♪
43.      škrtljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo škrtati: pesek škrtlja pod nogami / škrtljati z zobmi ♪
44.      škrtljàv  -áva -o prid. (ȁ á) nar. vzhodno skop: kako je škrtljav ♪
45.      škŕtniti  -em dov. (ŕ ȓ) ob premaknitvi dati kratek, rezek glas: ključ je škrtnil v ključavnici; kljuka, ura škrtne; petelin puške škrtne; stikalo je škrtnilo; vrata so škrtnila; brezoseb. v sobi je škrtnilo / kamen, pesek je škrtnil pod čevlji; suha vejica je škrtnila pod nogami počila // povzročiti s čim tak glas: škrtniti z zobmi ♪
46.      škŕtost  -i ž (r̄) pog. skopost: opravljajo ga zaradi njegove škrtosti ♪
47.      zakrtáčiti  -im dov. (á ȃ) s krtačenjem zagladiti: zakrtačiti gube ♪
48.      zaškŕtati  -am dov. (ŕ) ob premiku dati kratke, rezke glasove: ključ v ključavnici je zaškrtal; vrata ograje zaškrtajo / pero je zaškrtalo po papirju / pesek je zaškrtal pod kopiti // povzročiti s čim take glasove: zaškrtati z zobmi / pod podom je zaškrtala miš ● ekspr. lahko te sliši, je zaškrtal jezno rekel ♪
49.      zaškŕtniti  -em dov. (ŕ ȓ) škrtniti: ključ v vratih je zaškrtnil; vrata zaškrtnejo / pesek mu je zaškrtnil pod nogami / zaškrtniti z zobmi ♪
50.      blátarica  -e ž (ȃ) trda krtača za čiščenje obutve ♪
51.      bláto  -a s (á) 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu // ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu 2. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se 3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj) ● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo ◊ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli ♪

   1 2 27 52 77 102 127 152