Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Krn (100) 
- kŕn 1 -a m (ŕ) star. krma2: svetilke so pritrdili na krn; čoln z visokim krnom ♪
- kŕn 2 -a m (ŕ) štrcelj: krn noge / amputacijski krn ♪
- kŕn -a -o prid. (ȓ ŕ) redko nerazvit, zakrnel: krn rep / povsod se je srečaval s krnimi družinami in propadajočimi kmetijami okrnjenimi ♪
- kŕnast tudi kŕnjast -a -o prid. (ŕ) nav. ekspr. nerazvit, zakrnel: krnast organ, rep ♪
- krnéti -ím nedov. (ẹ́ í) zaostajati v rasti, razvoju: nekatere sadike krnijo; prsti so začeli krneti; pren. jezikovni čut peša in krni ♪
- krníca -e ž (í) 1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; tolmun: vreči kaj v krnico; nevarne krnice // plitvejša kotanja, navadno napolnjena z vodo: krnice so bile polne vode / plitva krnica / kalna krnica voda v krnici 2. agr. spodnji del preprostejše sadne stiskalnice, po katerem odteka mošt: postaviti koš na krnico 3. geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline: v krnici se je nabral sneg / ledeniška krnica 4. nar. vzhodno večja okrogla posoda, navadno izdolbena iz enega kosa lesa: mesiti kruh v krnici / krnica za pomivanje posode ♪
- krníčast -a -o prid. (í) poln krnic: v gornjem toku je bila reka zelo krničasta / krničast svet ♪
- krníflati -am nedov. (ȋ) nižje pog. nadlegovati, gnjaviti, pestiti: celo popoldne so ga krniflali zaradi neuspeha v šoli ♪
- krnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od krniti: krnitev neodvisnosti / krnitev pravic ♪
- kŕniti -im nedov. (ŕ r̄) knjiž. povzročati, delati, da je česa manj; manjšati, jemati: krniti učiteljevo avtoriteto; krniti notranjo moč države; s tem so krnili neodvisnost dežele / krniti komu pravice ♪
- krnjast gl. krnast ♪
- kŕnjav -a -o prid. (ŕ) nav. ekspr. nerazvit, zakrnel: pes s krnjavim repom; krnjavi udje / krnjav otrok / rezultati so prav krnjavi slabi, nezadovoljivi ♪
- íkrn -a -o prid. (ȋ) redko ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč ♪
- íkrnica -e ž (ȋ) rib. ribja samica: mladice in ikrnice ♪
- ískrn -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na iskro: iskrni snopi ♪
- ískrnica -e ž (ȋ) zool., navadno v zvezi morska iskrnica enocelična morska živalca s kapljicami maščobe na telesni površini, ki se v vodi svetijo, Noctiluca scintillans: iskrenje morja povzročajo iskrnice ♪
- láskrn -a -o prid. (ā) star. sladkosneden, pohlepen: laskrna ženska ♪
- nèokŕnjen -a -o prid. (ȅ-r̄) ki ni okrnjen: članek je izšel neokrnjen / knjiž.: neokrnjene pravice; neokrnjeno delovanje društva ♪
- nèokŕnjenost -i ž (ȅ-r̄) lastnost, značilnost neokrnjenega: neokrnjenost članka / knjiž. neokrnjenost pravic / knjiž. braniti ozemeljsko neokrnjenost države ♪
- odškŕniti -em dov., tudi odškrníla (ŕ) 1. nav. ekspr. odlomiti, odtrgati: odškrniti košček kruha // nekoliko zmanjšati: pri arondaciji so odškrnili travnik / odškrniti komu zaslužek 2. knjiž., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: odškrniti okno; boječe odškrniti vrata; pren. odškrniti vrata novim idejam ● nar. vzhodno šel je v klet, odškrnil pipo in si natočil odvil odškŕnjen -a -o: vrata so bila le odškrnjena ♪
- okŕnek -nka m (ȓ) 1. knjiž. zakrneli organ: skoraj vse višje razvite živali imajo okrnke; okrnki kril 2. štrcelj: poviti krvaveči okrnek / ekspr. ogledovati okrnke jamborov po nevihti ♪
- okrnélost -i ž (ẹ́) stanje okrnelega: okrnelost zrkla pri človeški ribici / ekspr. duhovna okrnelost ♪
- okrnéti -ím dov. (ẹ́ í) zaostati v rasti, razvoju: drevo v takem okolju okrni; sadeži so zaradi suše okrneli / ekspr.: pisatelj je nekaj časa spremljal mladi rod, dokler ni okrnel; čustveno, duhovno okrneti // izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo; zakrneti: zaradi življenja v jami so hroščku oči okrnele; zadnji par kril je žuželki sčasoma okrnel okrnèl in okrnél -éla -o: okrneli popki ♪
- okrnína -e ž (í) knjiž. kar je okrnjeno: gledališče brez vpliva občinstva je okrnina / pri kačah je ohranjena okrnina zadnjih nog zakrneli organ ♪
- okrnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od okrneti ali okrniti: okrnitev organa / okrnitev univerze / okrnitev oblasti ♪
1 26 51 76 
