Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kri (2.326-2.350)


  1.      manevrírati  -am nedov. (ȋ) 1. razporejati in premikati se za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: brigada je dobro manevrirala; manevrirati z enoto; neprestano smo manevrirali in se s tem izogibali vsem nevarnostim 2. spreminjati smer, način vožnje za dosego česa: ladja je začela manevrirati, da bi prišla v pristanišče; tovorni vlak manevrira na postaji; letalo manevrira nad letališčem / manevrirati z vozilom / ekspr. natakar je spretno manevriral med mizami s polnim pladnjem; pren. manevrirati s ceneno delovno silo // ekspr., v zvezi z z delati gibe, ravnati: gledal je, kako manevrira z volanom; slabo je manevriral z nožem; pren. prevajalec manevrira z različnimi pojmi 3. nav. slabš. delati kaj, s čimer se prikrito hoče kaj doseči: predstavniki nasprotne stranke so manevrirali; manevrirati komu za hrbtom ♪
  2.      manihéjec 1 -jca m (ẹ̑) rel. pristaš maniheizma: ni skrival svojih simpatij za manihejce ♪
  3.      mantílja  -e ž (ȋ) zlasti v španskem okolju veliko čipkasto žensko pokrivalo za glavo in ramena: kodri so se ji usipali izpod mantilje; pokrivati se z mantiljo; dama z belo, črno mantiljo / zdaj so v modi mantilje ♪
  4.      manufaktúra  -e ž (ȗ) 1. ekon., v zgodnjem kapitalizmu proizvodnja z rokodelskim orodjem in že izvedeno notranjo delitvijo dela: zgodovinski pogoji za nastanek manufakture; prehod iz manufakture v strojno industrijo / volnarska manufaktura // podjetje s tako organizirano proizvodnjo: delati v manufakturi; razvoj zgodnjih manufaktur 2. trgovina, ki prodaja (tekstilno) blago, zlasti na metre: na križišču sta manufaktura in drogerija // redko (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre: prodajati, proizvajati manufakturo ♪
  5.      mar  prisl., nav. ekspr. 1. uvaja vprašanje; ali: mar tega res ne veste? mar nas boš zapustil? 2. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: si mar moj varuh, da bi ti morala vse povedati? / ali sem mar jaz kriv? ♪
  6.      marginálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben: marginalne pripombe 2. publ. postranski, nepomemben: diferenciacija bi morala potekati na vsebinskih ne pa na marginalnih kriterijih; moralno marginalna vprašanja ◊ ekon. marginalna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga ♪
  7.      Maríja  -e ž (ȋ) rel. 1. Kristusova mati: v stiski je klical Marijo // kip ali podoba, ki to predstavlja: lesene gotske Marije 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, presenečenje: Marija, je to drago b) strah, vznemirjenje, obup: o Marija, kaj bo iz tega; Marija (pomagaj), v vodo je skočila ♪
  8.      Maríjin  -a -o prid. (ȋ) v zvezah: rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela ♪
  9.      markácija  -e ž (á) barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije // znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico ♪
  10.      markántnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost markantnega: zaradi šaljivosti in markantnosti je bil zelo poznan / kritika hvali markantnost proze ♪
  11.      márnja  -e ž (á) nav. mn., ekspr., raba peša neresnična vest, izmišljotina: ne poslušaj teh marenj; ne verjemi takšnim marnjam; babje, škodoželjne marnje; to so prazne marnje / poslušati marnje pivcev vsebinsko prazno govorjenje // redko misel, muha: pozna vse njegove skrite marnje ♪
  12.      marodêr  -ja m (ȇ) nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu: si spet maroder, je zakričal / vodnik je pregledal maroderje ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinar ♪
  13.      martínka 1 -e ž (ȋ) nar. krizantema: cveti martink ♪
  14.      martírij  -a m (í) rel. mučeništvo: Kristusov, svetnikov martirij / martiriji na freskah; pren., knjiž. življenje mu je bilo težek martirij ♪
  15.      martolóz  -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalni Turčiji pripadnik plačanih obmejnih enot, navadno kristjan: turški martolozi 2. nav. ekspr., nekdaj vojaški ubežnik, razbojnik: kradel je kot martoloz ♪
  16.      mártra  -e ž (ȃ) star. trpljenje, bolečina: je že tako, da je človek rojen za martro / njeno življenje je bilo živa martra ● star. božja ali bridka martra križ s podobo Kristusa ♪
  17.      máska  -e ž (ȃ) 1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja: natakniti (si), nositi, sneti (si) masko; režeča se maska; lice je negibno kot maska / obredne maske afriških plemen; pustne maske; ples v maskah ples, pri katerem nosijo plesalci maske / redko za maškarado se je oblekel v masko huzarja v obleko, ki predstavlja huzarja // kdor ima obraz zakrit s takim predmetom ali po celotni opravi nekaj predstavlja: najlepše maske bodo nagrajene; v dvorani se je nabralo veliko mask 2. knjiž. kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa; krinka: zunanji blišč je le maska za strahotno notranjo revščino / z oslabljenim pomenom nadevati si masko brezskrbnosti, poguma 3. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejen igralčev obraz: imel je zelo dobro masko / delati igralcem maske 4. predmet, ki se da na obraz ali del obraza, zlasti za zaščito: nadeti si, sneti si masko / plinska maska ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami; podvodna ali potapljaška maska ki omogoča gledanje pod vodo / zaščitna maska 5. navadno v zvezi posmrtna maska mavčni odlitek pokojnikovega obraza: njena posmrtna maska je ohranjena / posneti, vzeti komu posmrtno masko 6. kozm. na obraz nanesena sredstva za nego kože na obrazu: izmiti masko; sestav maske / čistilna, hranilna, oljna maska / maska za obraz ● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo ◊ avt. maska prednji del karoserije, navadno mreža pred hladilnikom; fot. maska okvir, ki pri kopiranju ali povečevanju omogoča spreminjanje izreza slike; gled. maska kovinska ploščica z izrezanim krogom za uravnavanje velikosti svetlobnega polja v reflektorju; med. kisikova maska za vdihavanje kisika; zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; maska za narkozo priprava, ki se povezne bolniku na obraz in nanjo kaplja narkotik; metal. maska forma z zelo tanko steno za natančne ulitke; šport. sabljaška maska za zaščito obraza pri sabljanju; um. maska konzola v obliki fantazijsko preoblikovane živalske ali človeške glave, zlasti v grški arhitekturi; vet. maska s temnejšo dlako porasel del pasje glave okoli oči in gobca; voj. maska kar dela kaj podobno okolici in s tem neopazno ♪
  18.      maskírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka // voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad 2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati ◊ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro maskírati se z uporabo maske spreminjati svoj videz: maskira se za maškarado; maskirati se v huzarja / se boš za pusta kaj maskiral maskíran -a -o: maskiran bunker; igralci so že maskirani; razbojniki so bili maskirani; maskiran je v dimnikarja; svetohlinsko maskirana razuzdanost ♪
  19.      máslo  -a s (á) 1. maščoba, pridobljena iz smetane: maslo je sveže; maslo je postalo žarko; delati, gnesti, mesti maslo; namazati kruh z maslom; zabeliti z maslom; mehek, rumen kot maslo / čajno maslo boljše surovo maslo; kuhano maslo ki se mu s kuhanjem izloči voda; surovo maslo ki se pridobi neposredno iz smetane 2. navadno s prilastkom tej podobna snov, pridobljena iz sadežev nekaterih rastlin: kakavovo, kokosovo maslo ● pog. te čenče so njegovo maslo on jih je povzročil, zakrivil; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; bil je kot maslo tako razpoložen, da se je nanj dalo lahko vplivati; vse je šlo kakor po maslu uspešno, brez zapletljajev ◊ biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; gastr. sardelno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sardelnih filejev ♪
  20.      másten  -tna -o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi // nav. ekspr. zelo debel, rejen: zaklali so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica 3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno 5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka ● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno ◊ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh mástno prisl.: mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel mástni -a -o sam.: mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega ♪
  21.      mastodón  in mastodónt -a m (ọ̑) pal. izumrli slonu podoben sesalec iz mlajše terciarne in začetka ledene dobe: odkriti ostanke mastodona ♪
  22.      maščeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga maščuje ali se maščuje: maščevalec krivic, umorjenega očeta ♪
  23.      maščevánje  -a s (ȃ) neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico: želja po maščevanju; ekspr.: kovati, kuhati maščevanje; prišel bo čas maščevanja ∙ ekspr. (nedolžna) kri kliče, vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjenega je treba maščevati; šalj. maščevanje je sladko // duševno stanje, v katerem se želi napraviti to dejanje: prevzelo ga je maščevanje; požig iz maščevanja / to je storil iz maščevanja; hiral je v maščevanju do sina // v zvezi krvno maščevanje, pri nekaterih (primitivnih) narodih navada, da praviloma moški član družinske skupnosti ubije ubijalca ali člana njegove družinske skupnosti: tam še obstaja krvno maščevanje / to je bilo krvno maščevanje ♪
  24.      maščeváti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico: maščevati krivico, razžalitev; maščevati bratovo smrt; sklenil je, da se bo maščeval; maščevati se komu; maščevati se za krivico, očeta; maščevati se nad kom maščeváti se nav. 3. os. povzročiti slabe, neprijetne posledice: malomarnost pri delu se bo kasneje zelo maščevala; to se jim bo še maščevalo ∙ vsaka krivica se maščuje maščeván -a -o: zločin je bil maščevan ♪
  25.      mašíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: mašiti luknje, špranje; mašiti žrela požiralnikov z odpadki; mašiti s krpami / mašiti steklenice / ekspr. mašiti rano, iz katere teče kri / mašiti luknje v obleki krpati / ekspr. da ne bi slišal, sem mašil ušesa ∙ ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice ♦ obrt. z delanjem goste nitne mreže nadomeščati raztrgani, izrabljeni del pletenine, tkanine; mašiti nogavice 2. ekspr. s silo spravljati v kaj: mašiti dračje v peč; mašiti seno v koš; mašiti snope v mlatilnico; mašiti si orehe v žepe 3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel delati, da prihaja kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: mašiti luknje na delovnih mestih; mašiti vrzeli v izobrazbi, znanju / luknje v svojem proračunu je mašil s honorarji 4. pog., ekspr. delati, sestavljati: celo popoldne sem mašil nalogo mašíti se ekspr. 1. naglo, pohlepno jesti: poglej ga, kako se maši; mašiti se z jedjo, žemljo; vrabec se požrešno maši; mašil se je, kolikor se je mogel 2. tlačiti se, riniti se: ljudje se nerodno mašijo skozi ozka vrata mašèč -éča -e: hodi po sobi, mašeč si ušesa; jedli so, mašeč si v usta velike kose štrukljev ♪

   2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA