Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kri (1.851-1.875)


  1.      kápusov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapus: kapusovi listi ◊ zool. kapusov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste kapusnic, Pieris brassicae; kapusov goseničar žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice kapusovega belina, Apanteles glomeratus ♪
  2.      karáfa  -e ž (ȃ) knjiž. steklena posoda, podobna vrču, navadno brušena: natočiti vodo iz karafe / karafa iz kristalnega stekla ♪
  3.      karakterístika  -e ž (í) 1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije // publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa 2. dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / žarg. imeti dobro karakteristiko 3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami 4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti ◊ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma ♪
  4.      karakterolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na karakterologijo: sodobne karakterološke šole / karakterološka kritika 2. publ. značajski, karakteren: karakterološka prepričljivost glavnih oseb / karakterološke značilnosti ♪
  5.      karavéla  -e ž (ẹ̑) navt., v 15. in 16. stoletju velika jadrnica s tremi ali štirimi jambori in latinskimi ali latinskimi in križnimi jadri: Kolumbova karavela; portugalske karavele ♪
  6.      karbamíd  -a m (ȋ) kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču; sečnina: umetno pridobivati karbamid; uporabljati karbamid za umetna gnojila ♪
  7.      karból  -a m (ọ̑) poljud. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino, strok. fenol: razkužiti s karbolom; vonj po karbolu // raztopina te snovi: umiti si roke s karbolom ♪
  8.      kardinálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. glaven, bistven: odkriti v drami kardinalne točke, ob katerih se dogajanje lomi / kardinalne strani neba / to dejstvo je kardinalnega pomena za razjasnitev nesoglasij 2. ekspr. zelo velik: narediti kardinalno napako ◊ mat. kardinalno število število, ki izraža moč množice ♪
  9.      karíran  -a -o prid. (ȋ) ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: kariran jopič; karirana obleka / karirano blago / karirani zvezek zvezek, ki ima pravokotno se križajoče črte / karirani vzorec ♪
  10.      karírast  -a -o prid. (ȋ) ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: karirast plašč; karirasta ruta; karirasto krilo / karirasto blago / karirasti zvezek zvezek, ki ima pravokotno se križajoče črte / karirasti vzorec ♪
  11.      karmínast  -a -o prid. (ȋ) knjiž. po barvi podoben karminu: karminasto krilo / cvet karminaste barve karmínasto prisl.: karminasto rdeči oblaki ♪
  12.      káro  -a m (ȃ) 1. večbarven vzorec, navadno na tkanini, v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: med vzorci prevladujejo črte, nekaj je tudi kara; majhen, velik karo ♦ tekst. škotski karo // ekspr. karirasto blago: krilo iz kara 2. igralna karta z enim ali več znaki v obliki romba: zamenjati srce za karo; neskl. pril.: karo kralj; karo vzorec ♪
  13.      kárta 2 -e ž (ȃ) 1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte; vzeti karto s kupa; karta visoke vrednosti; kup kart; trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kvartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju / igrati (na) karte / igralna karta ♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta; imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma ● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo ♪
  14.      kartográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kartografe ali kartografijo: kartografska metoda / kartografski znaki / kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte / kartografski oddelek, zavod / kartografski risar risar kart ♪
  15.      kastórec  -rca m (ọ̑) star. nekoliko kosmat klobuk iz zajčje dlake: pokriti se s kastorcem ♪
  16.      kašírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. 1. prekrivati kaj s tanjšo plastjo papirja ali s folijo z lepljenjem; oblepljati, prelepljati: kaširati lepenko, platnice / kaširati z okrasnim papirjem // z lepilom pritrjevati na močnejšo podlago: kaširati lepak na lepenko; kaširati sliko, zemljevid 2. izdelovati, oblikovati kaj z lepljenjem plasti papirja na model: kaširati glavice lutk / kaširati rekvizite kašíran -a -o: kaširana lepenka; kaširana pločevina ♪
  17.      kášljati  -am nedov. (ȃ) 1. sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: zaradi dima je kašljala; utihnil je, dokler niso nehali kašljati; krčevito, pritajeno kašljati / otrok ne sme na igrišče, ker kašlja / iz zadrege se je prestopal in kašljal pokašljeval / pog. kašlja kri izkašljuje ∙ šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel kašljati in hropsti; črno žrelo topa je strašno kašljalo kašljáje: kašljaje se je oblačil kašljajóč -a -e: kašljajoči bolniki ♪
  18.      katakómbe  -kómb ž mn. (ọ̑) podzemeljski hodniki z grobovi zlasti prvih kristjanov: katakombe ležijo, se razprostirajo pod mestom; ogledati si rimske katakombe; zbiranje kristjanov v katakombah / ekspr. delavci so se razkropili po katakombah rudnika rovih, hodnikih; pren., pesn. romati po tihih katakombah srca ♪
  19.      katalénščica  -e ž (ẹ̑) nar. krizantema: Po zapuščenih vrtovih so vzcvetele katalenščice (M. Kranjec) ♪
  20.      katarínka  -e ž (ȋ) nar. vzhodno krizantema: venec iz katarink ♪
  21.      kávelj  -vlja m (á) priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za a) obešanje česa: zabiti kavelj v steno; sneti hlače s kavlja; meso je obesil na kavelj; železni kavlji b) prijemanje, vlečenje: hlod je premaknil s kavljem / čolnarski kavelj; nosilni kavelj pri dvigalu, žerjavu; prijemalni kavelj c) pritrjevanje, pričvrščanje: lestev je oprl s kavlji na polico / kretnice so pritrjene s kavlji ◊ med. kavelj priprava za pričvrščanje robov rane; žel. kavelj priprava za uravnavanje ognja v peči lokomotive; vlečni kavelj za vlečenje in spajanje posameznih vagonov ♪
  22.      káveljčast  -a -o [vǝl] prid. (ȃ) podoben kaveljčku: kaveljčasti izrastki; v gobcu ima kaveljčaste zobe / je kaveljčaste oblike káveljčasto prisl.: kaveljčasto ukrivljen kljun ♪
  23.      káveljček  -čka [vǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od kavelj: sneti ključe s kaveljčka; krilo je obesila na kaveljčka obešalnika; lesen kaveljček 2. del manjše priprave za napenjanje: s kaveljčki zapeta obleka 3. kaveljčasti izrastek: oprijemalni kaveljčki stebla / klòp ima ob straneh na sesalu kaveljčke ♪
  24.      kavêrna  -e ž (ȇ) 1. med. rana, nastala zaradi razpada tkiva, navadno v pljučih: imeti kaverno / odprta kaverna 2. voj. jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, zaklonišče: skrivati se v kaverni ♪
  25.      kávka 1 -e ž (ȃ) 1. ptica golobje velikosti s srebrno sivimi očmi: kričeče kavke; stolp je obletavala jata črnih kavk ♦ zool. planinska kavka gorska ptica s črnim perjem, rumenkastim kljunom in rdečkastimi nogami, Pyrrhocorax graculus 2. slabš. neumna, nespametna ženska: stare kavke spet regljajo; je prava kavka / kot psovka ti prekleta kavka ♪

   1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA