Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Krepost (16)

1.      krepóst  -i ž (ọ̑) 1. raba peša moralno, značajsko pozitivna lastnost: poveličeval je njegove kreposti; skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike 2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana; znan je po svoji kreposti 3. zastar. moč, krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitost ● šalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdržen ◊ rel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu ♪
2.      krepósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. star. pošten, neoporečen: urediti okoliščine, da se bodo ljudje oblikovali v krepostne člane skupnosti / iron.: kaj si tako kreposten, popij malo zmeren, zdržen; v mladih letih ni bila ravno krepostna 2. rel. ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostna žena / krepostno življenje ♪
3.      krepóstnež  -a m (ọ̑) nav. iron. pošten, neoporečen človek: prikazovati lažne krepostneže / glej ga krepostneža, ki se skrivaj vdaja poltenosti ♪
4.      krepóstnica  -e ž (ọ̑) nav. iron. poštena, neoporečna ženska: igrati krepostnico in razsodnico / v teh krajih ženske niso krepostnice ♪
5.      krepóstnik  -a m (ọ̑) 1. nav. ekspr., v krščanskem okolju kreposten človek: ni krepostnik, ki bi dal življenje za svoje prepričanje 2. nav. iron. pošten, neoporečen človek: zgražanje sodobnih krepostnikov ♪
6.      krepóstnost  -i ž (ọ̑) 1. star. poštenost, neoporečnost: stroga patriarhalna krepostnost / iron. to je bila prehuda preizkušnja za njegovo krepostnost zmernost, zdržnost, moralnost 2. rel. značilnost človeka, ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostnost svetnikov ♪
7.      blagonráven  -vna -o prid. (á ā) zastar. ki je blage, poštene nravi: krepostna in blagonravna dama ♪
8.      čédnost  -i ž (ẹ́) 1. raba peša dobra lastnost, krepost: bila je znana po čednosti in poštenosti; vsi so ga spoštovali zaradi njegovih čednosti; ekspr. hinavščino zavija v plašč čednosti ∙ preg. skromnost je lepa čednost // star. poštenost, neoporečnost: vsem je znana čednost njegovih poslov 2. star. odlika, vrlina: izvirnost je poglavitna čednost pisatelja 3. zastar. čistoča: zelo skrbijo za čednost v hiši ♪
9.      čédnosten  -tna -o prid. (ẹ́) raba peša kreposten: bila je čednostna deklica / čednostno življenje ♪
10.      čédnostnik  -a m (ẹ́) nav. iron. kreposten človek: domnevni čednostnik ♪
11.      čédnostnost  -i ž (ẹ́) raba peša krepostnost: njegova zlagana čednostnost ♪
12.      dôbrost  in dobróst -i ž (ó; ọ̑) zastar. dobrota: v njem ni dobrosti / marsikatero dobrost mi je storil // dobra lastnost, krepost: nravna dobrost; človek z dobrostmi in slabostmi ♪
13.      krepčína  -e ž (í) star. 1. moč, krepkost: krepčina mišic, telesa / duševna krepčina 2. krepost: presenetili sta njena zadržanost in krepčina 3. okrepčilo: potrebni so bili krepčine ♪
14.      madóna  -e ž (ọ̑) knjiž. 1. kip ali podoba Kristusove matere: lesena gotska madona; Rafaelove madone; lepa kot madona 2. idealna, krepostna ženska: ne vem, ali si madona ali vlačuga ♪
15.      modróst  -i ž (ọ̑) 1. lastnost modrega človeka: občudoval je modrost svoje žene; spoštovali so ga zaradi njegove modrosti; ekspr. človek velike modrosti / podvomili so o modrosti njegove odločitve primernosti, ustreznosti 2. kar vsebuje, izraža prodorno mišljenje in ustrezno ravnanje: te besede so velika modrost; življenjska modrost; modrost v pregovorih / stara modrost pravi: kamen do kamna palača 3. ekspr. misel, spoznanje: vsi so tiščali tja, kjer je on razkladal svoje modrosti; rad je poslušal burkeževe premetene modrosti / iron. sit sem tvojih modrosti 4. ekspr. znanje: mož brez večje jezikovne modrosti; bil je nabit z vso mogočo modrostjo / glava mu je omahovala od same modrosti / šolska modrost 5. rel. krepost, ki človeku daje spoznanje in voljnost odločati se za tisto, kar je Bogu ljubo: rasti v modrosti ● iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; kamen modrosti po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. stara kost je modrost star človek je razmeroma zelo moder, izkušen; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden ♪
16.      slabôta  -e ž (ó) knjiž. slabost: slabota ga je obšla / pozna njegove kreposti in slabote ♪