Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Krc (26-50) 
- krčmaríca -e ž (í) lastnica ali upravnica krčme: debela krčmarica // ekspr. gostilničarka ♪
- krčmáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s krčmarstvom: pred enim letom je začel krčmariti ♪
- krčmárka -e ž (á) krčmarica: prijazna krčmarka ♪
- krčmárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na krčmarje: krčmarska dejavnost / krčmarsko znamenje ♪
- krčmárstvo -a s (ȃ) dejavnost krčmarjev: oprijel se je krčmarstva ♪
- kŕčmica -e ž (r̄) manjšalnica od krčma: ob poti je stala samotna krčmica ♪
- kŕčnica -e ž (ȓ) 1. knjiž. krčna žila: zdraviti krčnice 2. nar. šentjanževka, šentjanževa roža: čaj iz krčnice ◊ bot. trajnica z rumenimi cveti in navadno prosojno pikastimi listi, Hypericum ♪
- áškrc -a m (ȃ) nar. vzhodnoštajersko 1. majhen kos, odrezek: aškrc platna 2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi ♪
- cúkrček -čka m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od cuker: a) le priden bodi, dobiš cukrčka; mentolni cukrčki; kot cukrček je ljubka, mikavna / ljubk. ti moj cukrček b) s cukrčkom potresena potička ♪
- izkŕcanje -a s (r̄) glagolnik od izkrcati: preprečiti izkrcanje / izkrcanje padalcev / izkrcanje blaga ♪
- izkŕcati -am dov. (r̄) spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: zaradi nesreče so izkrcali vse potnike; izkrcati čete na sovražnikovi obali // publ. razložiti, raztovoriti: izkrcati tovor izkŕcati se stopiti, oditi z ladje na kopno: potniki so se izkrcali; izkrcati se na samotnem otoku / zavezniške čete so se izkrcale v Normandiji tudi iz zraka / šalj. izkrcati se iz vlaka izkŕcan -a -o: izkrcani potniki; izkrcano blago ♪
- izkrcávanje -a s (ȃ) glagolnik od izkrcavati: izkrcavanje čet ♪
- izkrcávati -am nedov. (ȃ) spravljati koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: izkrcavati vojaške enote na sovražnikovem ozemlju // publ. razkladati, raztovarjati: izkrcavati blago, tovor izkrcávati se stopati, odhajati z ladje na kopno: potniki so se začeli izkrcavati / skupina igralcev se je izkrcavala iz letala ♪
- izkrceválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izkrcavanje: izkrcevalne priprave / izkrcevalna pristojbina ♦ voj. izkrcevalni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje ♪
- izkrcevalíšče -a s (í) kraj, prostor za izkrcavanje: urediti izkrcevališče ♪
- izkrceváti -újem nedov. (á ȗ) izkrcavati: izkrcevati potnike ♪
- izkrčítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izkrčiti: izkrčitev gozda ♪
- izkŕčiti -im dov. (ŕ ȓ) 1. odstraniti grmovje, drevje s koreninami vred, zlasti za pridobitev obdelovalne zemlje: izkrčiti gozd, grmovje / ves breg je izkrčil in preoral; naselili so se na ozemlju, ki so ga izkrčili njihovi predniki // odstraniti sploh: izkrčiti staro trsje; pren., ekspr. izkrčiti korenine zla 2. s krčenjem narediti: izkrčiti stezo / izkrčiti si pot skozi grmovje / izkrčiti si njivo; pren., ekspr. izkrčila sta si prostor za ples izkŕčen -a -o: izkrčeni gozdovi; ta svet je že dolgo izkrčen; izkrčena površina ♪
- mókrc -a m (ọ̑) vlažen južni veter, ki prinaša dež: ponoči je začel pihati mokrc ♪
- nakŕcati -am dov. (r̄) redko naložiti, natovoriti (na ladjo): nakrcati premog / nakrcati čoln, ladjo ♪
- okŕcati -am dov. (r̄) 1. večkrat lahno udariti s prsti: okrcal ga je po prstih / okrcati s palico natepsti 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: najprej je vsakemu dal priložnost povedati mnenje, potem ga je pa okrcal; v članku ga je pošteno okrcal // ošteti, ozmerjati: okrcal ga je zaradi malomarnosti; okrcal je vse po vrsti ♪
- pékrčan -a m (ẹ̑) vino iz okolice Peker pri Mariboru: sod pekrčana ♪
- pískrc -a m (ȋ) star. lonček: jesti iz piskrca; lončeni piskrci ● majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi ♪
- pískrč -a m (ȋ) nar. koroško lonček: kaša v piskrču ♪
- pískrček -čka m (ȋ) pog. lonček: piskrček s fižolom / piskrček mleka ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj piskrček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
