Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (9.960-9.984)


  1.      nečistováti  -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju glede spolnosti ne ravnati, ne živeti v skladu z moralnimi načeli: sram jo je bilo priznati, da je nečistovala ♪
  2.      nèčlovéčnost  -i ž (ȅ-ẹ́) ekspr. lastnost človeka, ki nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: razkril je svojo nečlovečnost / nečlovečnost nacističnega režima ♪
  3.      nèčlovéškost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nečloveškega: v težkih razmerah se človeškost spreminja v nečloveškost / ekspr.: vsi so obsojali nečloveškost njegovega ravnanja; s tem dejanjem je razkril svojo nečloveškost ♪
  4.      nečúven  -a -o prid. (ȗ) zastar. nenavaden, izreden: godile so se nečuvene reči / nečuven uspeh // zelo velik, hud: nečuvena krivica, sramota nečúveno prisl.: nečuveno lep pogled ♪
  5.      nèdáljen  -jna -o prid. (ȅ-ā) knjiž. bližnji: prišel je iz nedaljnega kraja; nedaljna soseda / nedaljna prihodnost ♪
  6.      nèdáven  -vna -o prid. (ȅ-á) časovno malo odmaknjen (v preteklost): nedavni časi / nedavna preteklost bližnja / star. do nedavnega časa sta bila prijatelja do pred kratkim nèdávno prisl.: sporazum so nedavno podpisali / nedavno (tega) sem ga obiskal pred kratkim; sam.: do nedavnega je bil zdrav; odločba je še pred nedavnim veljala ♪
  7.      nèdejánje  -a s (ȅ-ȃ) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dejanja: kritično pregledati svoja dejanja in nedejanja ♪
  8.      nèdélo  -a s (ȅ-ẹ́) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela: duševno delo in nedelo / od nedela ne more biti utrujen / za nedelo ga ne bodo nikjer plačevali // knjiž. nedelavnost, neprizadevnost: daleč naokrog je bil znan po svojem nedelu ♪
  9.      nèdenáren  -rna -o prid. (ȅ-ā) nasproten, drugačen od denarnega: nedenarne potrebe, skrbi ♦ ekon. nedenarna obratna sredstva ♪
  10.      nèdiplomátski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni diplomatski: nediplomatski stiki ∙ ekspr. naredil je skrajno nediplomatsko potezo ravnal je neprimerno, okoliščinam neustrezno ♪
  11.      nèdiscipliníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni discipliniran, se ne podreja disciplini: malomaren, nediscipliniran delavec / nedisciplinirani tekmovalci, učenci; nesrečo je zakrivil nediscipliniran voznik / nedisciplinirano ravnanje, vedenje ♪
  12.      nèdoglèd  -éda m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) 1. knjiž., redko oddaljenost, v kateri postane kaj nevidno: gledal je za čolnom, dokler mu ni izginil v nedogledu 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v nedogled izraža veliko a) krajevno oddaljenost: voda sega v nedogled; ravnina se širi v nedogled b) časovno oddaljenost: v nedogled te ne bo čakala; v nedogled odlašati rešitev / izpraševanje se vleče v nedogled ♪
  13.      nèdognán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni dognan: nedognana resnica / to je še nedognana skrivnost / knjiž. jezikovno nedognano delo / star. nedognane kupčije ♦ jur. nedognana krivda ♪
  14.      nèdohránjen  -a -o prid. (ȅ-ā) premalo, preslabo hranjen: ta okrevališča so namenjena predvsem nedohranjenim otrokom / nedohranjen in izčrpan je ♪
  15.      nèdojéden  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni dojeden, ni pojeden: nedojeden kos kruha; nedojedeno jabolko ♪
  16.      nèdokajèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dokajen, ni pokajen: z nejevoljno kretnjo je vrgel nedokajeno cigareto v pepelnik ♪
  17.      nedoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko mladoleten: skrb za nedoletne otroke; ima še nedoletnega sina ♪
  18.      nèdólgo  in nè dólgo [u̯g] prisl. (ȅ-ọ́) knjiž. malo, nekoliko (časa): nedolgo potem se je preselil; nedolgo po začetku predstave; nedolgo pred smrtjo / čez nedolgo časa smo pristali / nedolgo od tega je živel tukaj pred kratkim ♪
  19.      nèdolóčen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve nedoločljive ♦ mat. nedoločeni integral integral s spremenljivo zgornjo mejo ♪
  20.      nèdolóčenost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedoločenega: zaradi nedoločenosti roka se je delo zavleklo ◊ fiz. načelo nedoločenosti načelo, po katerem ni mogoče hkrati natančno določiti lege in hitrosti elektrona, atoma ♪
  21.      nèdolóčnik  -a m (ȅ-ọ̄) lingv. glagolska oblika, navadno s končnico -ti ali -či: nedoločnik in namenilnik / dolgi nedoločnik na -ti ali -či; kratki nedoločnik na -t ali -č ♪
  22.      nedólžen  -žna -o [u̯ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke ∙ ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati 2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce // vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija 3. ekspr. ki še ni spolno občeval: je še nedolžna; nedolžno dekle 4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko nedólžno prisl.: ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok nedólžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen ♪
  23.      nedólžnež  -a [u̯ž] m (ọ̑) ekspr. nedolžen človek: po krivem obsojen nedolžnež / delal se je nedolžneža, zdaj smo pa izvedeli o njem čudne reči ♪
  24.      nèdonóšenost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela ♪
  25.      nèdopovéden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. nedopovedljiv: nedopovedni občutki / ekspr. to je nedopovedna žalost nèdopovédno prisl.: nedopovedno lepa pokrajina ♪

   9.835 9.860 9.885 9.910 9.935 9.960 9.985 10.010 10.035 10.060  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA