Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (9.560-9.584)


  1.      nahájati  -am nedov. (ȃ) publ. imeti: v tem dejstvu nahaja neizpodbitne dokaze; ta človek nahaja zelo dober odziv v družbi / tam zmeraj nahaja zveste poslušalce // večkrat najti: na bojišču je nahajal najrazličnejše orožje; iskati in nahajati / kritika nahaja v drami tudi motiv upora odkriva, vidi nahájati se publ., s prislovnim določilom biti sem: v knjigi se nahajajo napake; v gorah nahajamo sneg / predsednik se nahaja v pisarni / nahajam se pred odločilnim obdobjem nahajajóč -a -e: braniti mesto, nahajajoče se v sovražnikovem obroču ♪
  2.      nahítro  in na hítro prisl. (ȋ) izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: ko je šla mimo, ga je nahitro pogledala; nahitro pojesti // izraža, da se dejanje zgodi nepričakovano ali v nepričakovano kratkem času: nahitro se odločiti, poročiti; nahitro umreti // nav. ekspr. izraža, da je dejanje zaradi prehitrega delanja, opravljanja manj kvalitetno: nahitro izdelati; nalogo sem samo nahitro pregledal; nahitro pripravljen nastop ♪
  3.      nahraníti  in nahrániti -im, in nahrániti -im dov. (ȋ á ā; á ā) s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami ∙ knjiž., redko skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati ♪
  4.      nahŕbten  -tna -o prid. (ȓ) ki se nosi, prenaša na hrbtu: nahrbtna škropilnica; nahrbtna šolska torba ♪
  5.      nahúkati  -am dov. (ȗ) s hukanjem ogreti: nahukati premrle prste ∙ ekspr. dosti se je nahukal to zimo velikokrat ga je zeblo ♪
  6.      naíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti: izkoriščati, varati naivne ljudi; naivna šestnajstletnica, študentka / fant je preveč naiven, da bi mislil na lastno korist / ekspr. ne bodi naiven. S takimi dokazi me ne boš prepričal / otroško naiven // nav. ekspr. ki izraža tako vero, zaupanje: vprašati z naivnim glasom / narediti nedolžen, naiven obraz / naivna odkritosrčnost, zaupljivost 2. nav. ekspr. ki temelji na površnem, premajhnem poznavanju (slabih, negativnih strani) življenja, resničnosti: ta nauk je naiven; naivna predstava, trditev / zgodbe o bogovih so se jim zdele naivne / naivna zvijača ◊ filoz. naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; ped. naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom; um. naivni slikar, umetnik slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivna umetnost umetnost, ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami naívno prisl.: naivno govoriti, verjeti; naivno odkrit človek ♪
  7.      naívnež  -a m (ȋ) ekspr. naiven človek: to more verjeti samo kak naivnež; biti velik naivnež / bili so naivneži, zato so jih kmalu odkrili ♪
  8.      naj  vez. 1. v pripovednih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki z izražanjem želje ali zahteve dopolnjuje nadrednega a) glede na predmet: nagovarjajo me, naj se umaknem; pusti ga, naj vpije / mama pravi, (da) naj spotoma obiščem teto b) glede na prilastek: mnenja smo, naj odstopi; dal mi je znamenje, naj ga počakam 2. pog., v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; da: fanta skrij, naj ga nihče ne vidi; pojdi k sestri, naj ti zašije srajco 3. nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo tako ali drugače, naprej moramo; naj se je tudi spozabil, jaz ga ne obsojam; kupil ga bom, naj stane, kar hoče; stori svojo dolžnost, pa naj se svet podre; naj bi me stokrat vprašal, ne bi mu povedal 4. ekspr., v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka: naj le ona odide, brž bo vse drugače; naj te kdo sliši, pa bo zamera / naj bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal 5. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire: naj bo blago dobro ali slabo, kupil ga bom; prim. najsibo ♪
  9.      nájdba  -e ž (ȃ) 1. najdeni predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: datirati, proučevati najdbo; dragocena, zanimiva najdba / antična, neolitska najdba / arheološka najdba ♦ arheol. depojska najdba 2. glagolnik od najti: prijaviti, sporočiti najdbo; najdba bronaste sekire; najdba zaklada / star. najdba kraške jame odkritje ♪
  10.      nájdenje  -a s (ā) glagolnik od najti; najdba: najdenje ukradene umetnine / najdenje pravilne rešitve / najdenje lastnega jaza // knjiž. ugotovitev, odkritje: razlagati človeško psiho, njene blodnje in najdenja ♪
  11.      najdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat najti: pogosto je na cesti najdeval letake / režiser najdeva v sodobnem svetu nasilje in brezperspektivnost ugotavlja, odkriva / najdevati se pred kinom ♪
  12.      najdíšče  -a s (í) 1. arheol. kraj, prostor, kjer se najde predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: poimenovati kulturo po najdišču; karta najdišč / neolitsko, slovansko najdišče / arheološko najdišče 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se najde kaj sploh: najdišče gob, medu / rudno najdišče nahajališče / najdišče starih besed ♪
  13.      najémati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj za plačilo prehaja v začasno uporabo koga: turisti najraje najemajo sobe ob morju / po vsej vasi je najemal vozove, pa jih ni dobil / najemati posojila // večkrat dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: delavce najemajo samo ob žetvi in trgatvi ♪
  14.      najésti  -jém dov., 2. mn. najéste, 3. mn. najedó tudi najéjo; najéj in najèj najéjte; najédel najédla, stil. najèl najéla (ẹ́) povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je najedla ograjo najésti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, jedi: najedli so se in odšli; najesti se kruha, žgancev; zelo, do sitega se najesti / pog.: zasluži toliko, da se lahko vsak dan naje; v tej restavraciji so se skoraj zastonj najedli so malo plačali za hrano 2. ekspr. naveličati se: vsi so se ga že najedli, ker je preveč vsiljiv / najesti se glasbe, vedno istih zgodb ♪
  15.      najéti  -jámem stil. nájmem dov., najêmi najemíte, stil. nájmi najmíte; najél; nam. najét in najèt (ẹ́ á, á) napraviti, da kaj za plačilo preide v začasno uporabo koga: najeti hišo, stanovanje; najeti ladjo, letalo; klub je najel telovadnico za dve uri tedensko / najeti zemljo / najeti posojilo // dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: najeti delavca, godca; najeti odvetnika; najel ga je za dva meseca; kriči, kot bi ga kdo najel zelo najét -a -o: najet delavec; najeta soba / najeti vojak v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko ♪
  16.      nàjmanj  tudi nájmanj in nàjmànj tudi nájmànj prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȁ; ȃ-ȁ) 1. izraža najmanjšo stopnjo, ant. najbolj: biti najmanj lep; on je bil pri nesreči najmanj poškodovan; govoriti najmanj razločno; za tako vreme je obleka, ki je je najmanj škoda / za sina je najmanj skrbel / ekspr. žaliti nisem hotel nikogar, najmanj pa tebe ∙ ekspr. napade, kadar najmanj pričakuješ nenadoma, nepričakovano 2. izraža najmanjšo količino ali mero, ant. največ: najmanj mikrobov je našel med ledeniki / najmanj zapraviš, če kupuješ dobro blago // izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero: zbralo se jih je najmanj dvesto; izvoz bo dosegel najmanj lansko višino; cene so zrasle za najmanj deset odstotkov / ekspr. najmanj, kar te lahko čaka, je, da boš plačal globo; drži se, kot da je najmanj general; prim. malo, manj ♪
  17.      nàjprej  tudi nájprej in nàjpréj tudi nájpréj prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑) 1. izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: najprej premisli, potem začni delati; najprej se upira, nazadnje se vda / najprej moram blago videti, potem bom lahko izbiral 2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: naroči jed, ki bo najprej pripravljena / še najprej ga pomiriš s prijaznostjo ♪
  18.      nàjsi  in najsi vez. (ȁ) knjiž. 1. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije; najsi je ta trditev resnična, primerna ni // za omejevanje: to pomembno, najsi dolgotrajno delo je rodilo uspeh 2. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; ali, naj: najsi bogatin najsi revež, vsak mora umreti; v tem pogledu so si vse ženske enake, najsi živijo v mestu ali na deželi ♪
  19.      nàjsibó  in najsibó in nàj si bó in naj si bó vez. (ȁ-ọ́; ọ́) knjiž. 1. v ločnem priredju, v zvezi z najsibo, ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine / redko, s podrednim veznikom živijo skromno, najsibo da nimajo denarja, najsibo ker so varčni b) ki kažejo na možnost izbire: izvedba je brezhibna, najsibo v koncertni dvorani najsibo v operi; kupim si lesorez, najsibo holandski ali pa japonski 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: najsibo še tako spreten, tega ne zmore // za omejevanje: spanje, najsibo kratko, poživi človeka ♪
  20.      nájstnica  -e ž (ā) publ. od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let staro dekle: najstnica v kratkem krilu ♪
  21.      nájti  nájdem dov., nášel nášla, stil. nájdel nájdla (á) 1. nehote, navadno nepričakovano priti do česa: najti denarnico na cesti; na obleki je našla krvave madeže / v leksikonu je našel več napak / v gostilni je našla moža z neko mlado žensko / star. v sodniku najde svojega nekdanjega sošolca spozna // hote, načrtno priti do česa izgubljenega, odsotnega: skrijem se ti, da me ne najdeš; najti izgubljeno stvar; hišni ključ je nazadnje našel v žepu / pes je našel sled izvohal / najti prehod čez gorovje; elipt. živina najde sama domov 2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa a) če osebek tega nima: najti delo, stanovanje; divjad ne najde hrane v visokem snegu / nav. ekspr.: za to opravilo težko najdem primerne ljudi dobim; našla (si) je moža / najti gobe, jagode; najti nafto, premog, železno rudo; pren. bojevali se bomo, dokler ne najdemo pravice, resnice b) če osebku to še ni znano: najti ustreznejšo metodo; našli so način, kako naj delo hitreje napreduje; pojavu je treba najti vzrok / najti formulo, pravilo, zakonitost / na obrazih ljudi je našel odgovor / pog. če najdem, da kdo lenari, ga bom kaznoval doženem, ugotovim 3. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ ji je pomagal najti sina / ljudje so sami našli požigalca; našli so voznika, ki je po nesreči pobegnil / knjiž. njena slutnja je našla pravega človeka b) z gledanjem: v množici na trgu je našel svojega prijatelja / najti besedo v slovarju; najti točko A v načrtu / pri pregledu so našli raka na dvanajsterniku c) s tipanjem: v temi je s težavo našel vrata; ne najdem žile 4. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru ali času: lišaje najdemo celo v krajih, kjer se zdi življenje nemogoče; naslednje leto najdemo pesnika spet v tujini; v članku najdemo nekatere neresnične trditve / publ.: malo narodov je najti, ki bi bili izpostavljeni takemu raznarodovalnemu pritisku malo narodov je; tu bi našli še plemena prerijskih Indijancev tu so plemena // nav. 2. os. izraža, da je kaj kje na razpolago: vedno me najdeš doma med peto in šesto uro; metlo najdete za vrati / pog. v tej trgovini najdete vse lahko kupite / ekspr. tudi zate bi se kaj našlo 5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: najti milost, pomoč, sočutje, tolažbo pri kom; najti rešitev rešiti (se); v kajenju najde užitek uživa / publ.: članek je našel precej odmeva med bralci o njem so govorili, razpravljali; predlog zakona ni našel soglasja med poslanci vsi se niso strinjali z njim; oba pesnika sta našla mesto v reprezentativni izdaji njuna dela so bila tam objavljena ● ekspr. vedno se najde kdo, ki godrnja vedno kdo izraža nejevoljo, nesoglasje; ekspr. ob tem ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven; ekspr. večjih pijancev ne najdeš ni; vznes. v tujini je našel zadnji dom, grob je umrl; najti isti, skupni jezik, publ. skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. le kaj najde na njem izraža začudenje nad tem, da ji je všeč, da mu je naklonjena; star. v knjigah je našel, da je našo deželo nekoč prekrival led je izvedel, se poučil; preg. lepa beseda lepo mesto najde; preg. kdor išče, najde; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči nájti se 1. knjiž. spoznati svoje bistvo, svoja nagnjenja: na univerzi se je našel in spoznal, kam vodi njegova pot / pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu 2. pog. sestati se, sniti se: najdemo se pred kinom / komaj je dvakrat počilo, že smo se vsi našli za skalo nájden -a -o: najdene bankovce je vrnil lastniku; muzej hrani najdena okostja / urad za najdene predmete ♪
  22.      nàjveč  tudi nájveč in nàjvèč tudi nájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) 1. izraža največjo količino ali mero: največ hrupa delajo motorji; on ima največ zaslug; ekspr. napravili bomo še več, največ, kar je mogoče / v največ primerih ti bolniki ozdravijo; zima z največ snega // izraža omejevanje na najvišjo količino ali mero: banka daje kredit največ za eno leto; s hriba pridem v največ pol ure / zamudil bi se pet, največ deset minut kvečjemu 2. večinoma, povečini: za kuho rabi največ aluminijasto posodo; hodi največ z mladimi; prim. več, veliko ♪
  23.      nàk  [-k izgovorjen v grlu] medm. (ȁ) 1. izraža močno zanikanje, zavrnitev: nak, to pa ne gre; da bi njega poslušal — nak; ne boš ga tepel. Nak / mornarski poklic, nak, to ni zame 2. izraža nejevoljo: stokrat ji ukaži, naj pobriše, nak, stokrat ti pozabi; nak, tak fant, pa tako otročji 3. izraža podkrepitev trditve: nak, take svatbe pa še ni bilo ♪
  24.      nàka  [-k- izgovorjen v grlu] medm. (ȁ) 1. izraža močno zanikanje, zavrnitev; nak: naka, za vojaka nisem; ne boš šel z menoj, naka; ali veš, kje je oče? Naka, ne vem 2. izraža podkrepitev trditve: naka, tako razposajeni pa še niste bili ♪
  25.      nakacáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. namazati, napackati: barve je kar nakacal na papir / ekspr. nakacati medu, smetane na kruh na debelo namazati ♪

   9.435 9.460 9.485 9.510 9.535 9.560 9.585 9.610 9.635 9.660  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA