Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (9.485-9.509)


  1.      nadlánka  -e ž (ȃ) zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo: letni kožuh ima krajšo nadlanko; nadlanka rjave, temne barve ♪
  2.      nadléžnež  -a m (ẹ̑) ekspr. nadležen človek: odkrižati se, rešiti se nadležneža ♪
  3.      nadléžnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. nadležna ženska: skril se je pred nadležnico / roji nadležnic so vznemirili živino ♪
  4.      nadmôrski  -a -o prid. (ó) geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino: določati, meriti nadmorsko višino; kraji z isto nadmorsko višino / jezero leži v nadmorski višini nad dva tisoč metrov ♪
  5.      nàdnaráva  -e ž (ȁ-ȃ) v krščanstvu kar je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: v tej dobi je bil človeški duh usmerjen le v nadnaravo; razmerje med naravo in nadnaravo ♪
  6.      nàdnaráven  -vna -o prid. (ȁ-á) 1. v krščanstvu ki je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: nadnaravni svet; nadnaravne sile, sposobnosti / nadnaravna bitja / verovati v nadnaravno življenje // ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni: nadnaravni pojavi; nadnaravna moč 2. ekspr. zelo velik izreden: nadnaravna lepota, moč / kip nadnaravne velikosti ♪
  7.      nàdnarávnost  -i ž (ȁ-á) v krščanstvu lastnost, značilnost nadnaravnega: nadnaravnost sil / nadnaravnost pojavov / nadnaravnost in duhovnost ♪
  8.      nadoméstek  -tka m (ẹ̑) navadno s prilastkom izdelek, snov, ki prevzame, ima funkcijo česa pristnega, prvotnejšega, boljšega: sintetični nadomestek / nadomestek za surovine / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži ♦ ekon. denarni nadomestek kar prevzame, ima funkcijo plačilnega sredstva, a ni splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; denar, katerega dejanska snovna vrednost ne ustreza njegovi nominalni vrednosti // nav. ekspr. nadomestilo: prevod je navadno le skromen nadomestek originala / dati kaj za nadomestek / izplačati nadomestek ♪
  9.      nadomestílo  -a s (í) 1. kar prevzame, ima funkcijo česa drugega iste vrste: najti, poiskati si nadomestilo; lepota je slabo nadomestilo poštenosti / zabava ne more biti nadomestilo za ustvarjalno življenje / ekspr. kar hitro je našel nadomestilo za pobeglo ženo / to ji je dal v nadomestilo za storjeno škodo / delati poskuse z nadomestilom z nadomestki 2. znesek, ki se da, dobi za kaj drugega, pričakovanega: nadomestilo znaša pet tisoč dinarjev; izplačati nadomestilo; nadomestilo v obliki kredita / denarno, finančno nadomestilo ◊ jur. nadomestilo za osebni dohodek znesek, ki se dobi za čas bolezenskega, letnega dopusta, začasne brezposelnosti; nadomestilo za ločeno življenje znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec ♪
  10.      nadomestíti  -ím tudi nadoméstiti -im dov., nadomésti; nadoméstil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. prevzeti, dobiti položaj, funkcijo a) koga drugega: pri tem delu stroj ne more nadomestiti človeka; on bo nadomestil obolelo delavko / nobena organizacija ne more nadomestiti samoupravnih organov b) česa drugega iste vrste: železobetonski most je nadomestil lesenega / nobena knjiga ne more nadomestiti žive izkušnje; v tem filmu skuša slika nadomestiti besedilo // navadno v zvezi s s, z napraviti, da kaj drugega prevzame, dobi položaj, funkcijo česa: nadomestiti tujo besedo z domačo; nadomestiti naravno hrano z umetno / pri marsikaterem delu so človeka nadomestili s strojem / umrlega še dolgo ne bomo mogli nadomestiti / teta mu je nadomestila mater / dve deski sta mu nadomestili posteljo 2. napraviti, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so bolniku nadomestili kri / primanjkljaj v blagajni so hitro nadomestili; nadomestiti zamujeno / povzročeno škodo mu bo seveda nadomestil plačal, povrnil // zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega: kdor ni deležen ljubezni, skuša to kako drugače nadomestiti / izgubo je nadomestil // dodati manjkajoče: nadomestiti zalogo v trgovini nadomeščèn -êna -o tudi nadoméščen -a -o: manjkajoče šipe so nadomeščene z lepenko ♪
  11.      nadoméščati  -am nedov. (ẹ́) 1. začasno imeti položaj, funkcijo a) koga drugega: nadomeščati direktorja, predsednika; nadomeščati obolelega igralca, učitelja / nadomeščal ga je v vseh zadevah / stroj ne more nadomeščati človeka b) česa drugega iste vrste: začasno bo ta stranska cesta nadomeščala glavno / prevodi ne morejo enakovredno nadomeščati izvirnikov; v tem stavku nedoločnik nadomešča predmetni odvisnik; umetne snovi vse bolj nadomeščajo naravne / žig nadomešča znamko // navadno v zvezi s s, z delati, da kaj drugega prevzame, dobiva položaj, funkcijo česa: nadomeščati obrabljene dele z novimi; to rusko črko nadomeščamo z znakom j / le kako bodo nadomeščali padle in ranjene / stric mu je nadomeščal očeta 2. delati, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so mu nadomeščali odtekajočo kri / pomanjkljivo znanje je nadomeščal s pridnostjo in vztrajnostjo / nadomeščati izgube ♪
  12.      nàdpalúbje  in nàdpálubje -a s (ȁ-ȗ; ȁ-ȃ) navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: izstrelek je uničil del nadpalubja ♪
  13.      nàdpastír  -ja m (ȁ-í) vznes., v krščanskem okolju škof, nadškof: visoki nadpastir je večkrat sam prepotoval škofijo; pritožil se je svojemu nadpastirju ♪
  14.      nàdpáznik  -a m (ȁ-ȃ) do 1945 vodja skupine paznikov v jetnišnici ali kaznilnici: za vse kaznjence je skrbelo deset paznikov pod vodstvom enega nadpaznika ♪
  15.      nadpís  -a m (ȋ) kar je napisano nad čim: nadpisi so bili napisani z okroglo pisavo; četrti spev ima nadpis: andante // zastar. napis: knjižica obsega različne pesmi, nadpise, poučne sestavke; nagrobni nadpis / pismo ni imelo ne nadpisa ne podpisa naslova ♪
  16.      nadprážnik  -a m (ȃ) knjiž., redko tram, preklada nad vrati: okrašen nadpražnik ♪
  17.      nàdprodúkcija  -e ž (ȁ-ú) ekon. proizvodnja, ki presega kupno moč trga: nadprodukcija je povzročila veliko gospodarsko krizo; nadprodukcija gumija, premoga; pren., ekspr. nadprodukcija prebivalstva ♪
  18.      nàdproizvódnja  -e ž (ȁ-ọ̑) publ. nadprodukcija, hiperprodukcija: zaradi nadproizvodnje je nastala svetovna kriza ♪
  19.      nàdrazrédnost  -i ž (ȁ-ẹ̑) lastnost, značilnost nadrazrednega: kritizirali so namišljeno nadrazrednost inteligence ♪
  20.      nàdreálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) knjiž. ki presega področje realnega, stvarnega: nadrealen prostor in čas / prikazovanje nadrealnega sveta / mesto je v romanu predstavljeno kot nadkrajevna, nadčasovna, skratka: nadrealna celota ♪
  21.      nàdresníčen  -čna -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega ♪
  22.      nadréti  -dêrem dov., naderíte; nadŕl (ẹ́ é) ekspr. grobo, glasno ošteti: brez vzroka ga je nadrla; nadrl je vse od kraja / grdo, surovo nadreti ♪
  23.      nadŕgniti  -em dov., tudi nadrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem spraviti na kaj: meso nadrgniti s soljo; nadrgniti se s kremo ♪
  24.      nadrobíti  -ím dov., nadróbil (ȋ í) 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure // reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil nadrobljèn -êna -o: v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic ♪
  25.      nàdsnóven  -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. ki presega področje snovnega, tvarnega: nadsnovni pomen zgodovine / odkriti nadsnovno resnico ♪

   9.360 9.385 9.410 9.435 9.460 9.485 9.510 9.535 9.560 9.585  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA