Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (9.110-9.134)


  1.      mívkast  -a -o prid. (ȋ) pokrit z mivko: pot je bila mivkasta; mivkasto jezersko dno ♪
  2.      míza  -e ž (í) kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom // tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano / vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza ● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno ◊ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov ♪
  3.      mizêren  -rna -o prid., mizêrnejši (ȇ) pog. nezadosten, zelo slab, beden: delati za mizerno plačo; živeti v mizernih razmerah / so prav mizerne kreature / trdil je, da je stanje kulture mizerno ♪
  4.      mízica  -e ž (í) manjšalnica od miza: sedeli so okrog majhne mizice; položiti kaj na mizico; kamnita, lesena mizica / čajna, servirna mizica; klubska mizica; toaletna mizica s toaletnimi potrebščinami; zložljiva mizica; mizica za pisalni stroj, televizor ∙ ekspr. on sanjari o mizici pogrni se o bogastvu, izobilju ♪
  5.      míznik  -a m (ȋ) 1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi; stolnik: v mladosti je bil carjev miznik // naslov za plemiča: postali so dedni mizniki / imenovan je za deželnega miznika 2. nar. rženi kruh: Najprej je gospodinja dala na mizo skoraj cel hleb miznika (Prežihov) ♪
  6.      mižáti  -ím nedov. (á í) imeti zaprte oči: miži, a ne more zaspati; trdno mižati; mižati na eno oko, na obe očesi / ker je bil najslabše skrit, je moral pri naslednjem skrivanju mižati on ∙ ekspr. ljudje mižijo pred lastnimi napakami jih nočejo videti, priznati; ekspr. nespametno bi bilo mižati pred dejanskim stanjem namenoma se ne seznaniti z njim, ga ne priznati mižé: vzel je steklenico in miže pil iz nje; še napol miže tava po stanovanju mižèč -éča -e: glava z majhnimi, skoraj mižečimi očmi ♪
  7.      mja 1 tudi m-ja [ḿjá] medm. (m̑-ȃ) pog. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mja, je mencal in si ni upal odkrito spregovoriti ♪
  8.      mláčev  -a -o prid. (á) nar. zahodno, v zvezi mlačev kruh kruh iz črne, mešane moke: hlebec mlačevega kruha ♪
  9.      mlád  -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladič ȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro // ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju 2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir // ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir 3. ki ima razmeroma malo let, ant. star: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo 4. značilen za mladega človeka a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu 5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad 6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje // ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi 7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica ● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad ◊ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; lingv. mlada izposojenka mládi -a -o sam.: mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, redko iz mladega od mladosti; prim. mlajši ♪
  10.      mládec  -dca m (ȃ) 1. star. mladenič, fant: tudi tega mladca ne mara; četa krepkih mladcev; premeril jo je od nog do glave kakor mladec 2. pred drugo svetovno vojno član skupine skrajno desno usmerjenih dijakov in študentov: stražarji in mladci ♪
  11.      mladénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. mlado dekle: zaljubil se je v lepo mladenko; krog, zbor mladenk; mladeniči in mladenke ♪
  12.      mladínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mladince ali mladino: sodeluje pri mladinskem listu; mladinska radijska igra; mladinska knjižnica; imeti abonma v mladinskem gledališču / mladinski pevski zbor; javna mladinska oddaja / mladinski pesnik / mladinski kriminal; mladinska psihologija / mladinska delovna brigada; mladinska organizacija; sestanek bo v mladinski sobi / žarg. mladinski sestanek sestanek članov mladinske organizacije; mladinska proga proga, ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tekmovati v mladinski in članski konkurenci ♪
  13.      mládje  -a stil. mladjè -à s (ā; ȅ ȁ) mlado drevje, mlad gozd: na poseki raste mladje; krčiti, trebiti mladje; proti vasi prehaja gozd v mladje // mlade veje, poganjki: iz štora je pognalo mladje; dolgo, močno leskovo mladje; privezati trtno mladje ♪
  14.      mládokatóliški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: mladokatoliško gibanje okrog revije Križ na gori / mladokatoliška inteligenca ♪
  15.      mladokljún  -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., ekspr. mlad, neizkušen: takrat sem bil še mladokljun in nepremišljen ♪
  16.      mladolés  -a m (ẹ̑) nar. vzhodno mlad, na novo zrasel gozd: srnjak se je skril v gostem mladolesu; bukov mladoles ♪
  17.      mladoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: skrbeti mora za tri mladoletne otroke; delinkvent je še mladoleten ● zastar. mladoletni veter pomladni; zastar. pesnikove mladoletne pesmi mladostne; sam.: vzgojni zavod za mladoletne ♪
  18.      mladolétnica  -e ž (ẹ̑) mladoletna ženska: reševati probleme mladoletnikov in mladoletnic ◊ zool. mladoletnice žuželke z dvema paroma neenakih kril, katerih ličinke živijo v vodi, Trichoptera ♪
  19.      mládoporočênec  -nca m (ȃ-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: mladoporočenca sta se vselila v novi dom; čestitati mladoporočencema ♪
  20.      mládoporočênka  -e ž (ȃ-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: družba deklet in mladoporočenk ♪
  21.      mladóven  in mládoven -vna -o prid. (ọ̄; á) star. mlad: mladovno brstje, lubje ♦ vet. mladovna krava krava v prvem obdobju po porodu ♪
  22.      mladóvje  -a in mládovje -a in mladovjè -à s (ọ̑; á; ȅ ȁ) nar. mlado drevje, mlad gozd: na poseki že raste mladovje // mlade veje, poganjki: krmiti koze z mladovjem / nežno mladovje brez ♪
  23.      mláj 2 -a m (á) visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras: sredi vasi, pred vhodom v hišo stoji mlaj; postavljati mlaje za praznik; okrašen, visok mlaj; na vrhu mlaja vihra zastava ♪
  24.      mlájši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od mlad: za njim je odšel mlajši brat; poročen je z deset let mlajšo ženo; izbral si je najmlajše dekle; mlajši si od mene; videti je mlajša, kot je v resnici / kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu pokličite Janeza Dolenca mlajšega [ml.] 2. ki ima razmeroma malo let: mlajši ljudje; okradel ga je mlajši moški; mlajši pesniki in pisatelji; v zboru so večinoma mlajše ženske / v mlajših letih je bil dober lovec 3. ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlajši tehnološki postopek; ta način oblačenja je mlajši / publ. izkopali so okostje mlajšega datuma; najmlajše obdobje zemeljske zgodovine ◊ arheol. mlajša kamena doba doba, ki je sledila starejši kameni dobi; sam.: mlajši ga ne poznajo več; sosedova najmlajša; prim. mlad ♪
  25.      mláka  -e ž (á) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako; žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami sredi plitvega, kalnega morja ∙ ekspr. otroci se kopljejo v vsaki mlaki kjerkoli je kaj vode // redko manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlake na cesti, kolovozu 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: ponesrečenec je ležal v mlaki krvi 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: Ali sram ga je čiste lepote, ki .. je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semanji krčmi, neoškropljena od mlak in luž, od kvant in kletev (I. Cankar) / z oslabljenim pomenom utonil je v mlaki greha ♪

   8.985 9.010 9.035 9.060 9.085 9.110 9.135 9.160 9.185 9.210  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA