Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (8.985-9.009)


  1.      metópa  -e ž (ọ̑) arhit. kamnita plošča med triglifoma dorskega friza, navadno plastično okrašena: metope Partenona; reliefi metop ♪
  2.      metráža  -e ž (ȃ) žarg. 1. film. dolžina filma, izražena v metrih: film ima razmeroma kratko metražo / film dolge metraže dolgometražni film 2. dolžina česa sploh, izražena v metrih: zaradi majhne metraže je cena blaga visoka ♪
  3.      metrésa  -e ž (ẹ̑) knjiž. ženska, s katero ima poročen moški spolno razmerje; priležnica, ljubica: imeti, vzdrževati metreso; žena je vedela za njegovo metreso / kraljeva metresa ♪
  4.      métrga  -e ž (ẹ́) etn. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti kruh v metrgi ♪
  5.      métrika  -e ž (ẹ́) lit. nauk o zaporedju dolgih in kratkih ali poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu: svoji slovnici je dodal tudi metriko / zakoni slovenske metrike / metrika egipčanske poezije še ni dokončno pojasnjena ♪
  6.      metrópola  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. 1. navadno s prilastkom glavno, najpomembnejše mesto kake države, pokrajine: češka, štajerska metropola; obiskali so tudi Novo mesto, metropolo Dolenjske / Pariz je bil tedaj kulturna metropola sveta 2. država v odnosu do svoje kolonije: metropola je uvažala to surovino iz kolonij; valuta metropole ♪
  7.      métrum  -a tudi -ra m (ẹ̄) lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera: zadnji verz nima pravega metruma; ritem in metrum / daktilski, trohejski metrum / učenci so ugotavljali metrum pesmi ♪
  8.      metúlj  -a m (ú) 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja ♪
  9.      metúljast  -a -o prid. (ú) podoben metulju: svila z metuljastimi vzorci / metuljasto pokrivalo ♦ bot. metuljasti cvet cvet, ki ima pet venčnih listov, razvrščenih tako, da je eden, največji, pokončen, dva sta stranska, spodnja dva pa zrasla ♪
  10.      metúljček  -čka m (ū) 1. nav. ekspr. manjšalnica od metulj: metuljčki frfotajo, letajo; na cvet se je usedel metuljček / pisani, rumeni metuljčki / okoli nje se ta metuljček ne bo več vrtel / plačati tri metuljčke 2. (modni) dodatek, navadno k moški obleki, v obliki pentlje na sprednji strani srajce: nosil je bel, črn metuljček; privezati, zavezati si metuljček, metuljčka; eleganten gospod z metuljčkom pod vratom 3. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok: metuljček in kravl / plavati metuljčka ♪
  11.      metúljčkov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na metuljčka: metuljčkova krila / plavanje v metuljčkovem slogu ♪
  12.      metúljen  -jna -o prid. (ȗ) redko metulji: metuljna krila ♪
  13.      metúlji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na metulje: metulja družina, vrsta / pisana metulja krila ♪
  14.      mevljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. premikati ustnice: otrok je nemirno mevljal / mevljal je z ustnicami, spregovoriti pa ni mogel 2. ekspr. mrmrati, momljati: mevljal je nekaj o okrutnih moških ♪
  15.      mévžast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje mévžasto prisl.: ne vedi se tako mevžasto ♪
  16.      mezéti  -ím [mǝz in mez] nedov., tudi mezì (ẹ́ í) s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči: iz lesa mezi smola; sokrvica mezi iz rane; po stenah kleti je mezela voda / ekspr. po licih so ji mezele debele solze; brezoseb. povsod je mezelo, curljalo in žuborelo; pren. svetloba je skrivaj mezela skozi veje; dnevi počasi mezijo mezèč -éča -e: mezeča smola; mezeče blato ♪
  17.      mézga  -e ž (ẹ̄) 1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo // marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga 2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga 3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi ♪
  18.      mezgovòd  -óda m (ȍ ọ́) anat. večja mezgovna žila, ki dovaja mezgo v krvni obtok: poškodovati, prerezati mezgovod / prsni mezgovod ♪
  19.      mezínec  -nca m (ȋ) skrajni, najtanjši prst na roki ali nogi: mezinec ga boli; noht na mezincu ∙ pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. imeti kaj v mezincu dobro znati, poznati kaj; ekspr. ima več v mezincu kot ti v glavi neprimerno več ve kot ti; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. če mu samo z mezincem pomignejo, bo takoj na njihovi strani že ob najmanjši ponudeni priložnosti ♪
  20.      mezlánast  -a -o prid. (ȃ) tekst. ki je iz mezlana: takrat so nosili še mezlanaste hlače; mezlanasta obleka ♪
  21.      mezón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od elektrona in manjšo od protona: odkritje mezona; nevtroni, protoni in mezoni ♪
  22.      mézzotínta  -e [medzo- in mezo-] ž (ẹ̑-ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo, struženka: barvna mezzotinta; japonski mojstri mezzotinte // odtis v tej tehniki: razstava mezzotint ♪
  23.      mežíkniti  -em [mǝž in mež] dov. (í ȋ) 1. zapreti in odpreti oči: večkrat je krčevito mežiknil / mežikniti z očmi 2. pomežikniti: za očetovim hrbtom je mežiknila bratu 3. ekspr. za hip prenehati svetiti: električna luč je nekajkrat mežiknila ♪
  24.      méžnar  -ja m (ẹ́) pog. kdor oskrbuje cerkev; cerkovnik: mežnar zvoni; bil je za mežnarja pri farni cerkvi ♪
  25.      mežúrkati  -am [mǝž in mež] nedov. (ū) nar. mežikati: oči so mu kar naprej mežurkale / skrivaj je mežurkala vanj ♪

   8.860 8.885 8.910 8.935 8.960 8.985 9.010 9.035 9.060 9.085  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA