Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (8.685-8.709)


  1.      máli  -a -o prid. (ȃ; sam. iz prislova ā) 1. določna oblika od majhen: a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata b) pog.: mali golaž; malo pivo c) spori v malih kolektivih; mali narodi č) topovi z malimi dometi d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija / mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest g) male in velike napake h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali 2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo ● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju ◊ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astr. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; muz. mali f četrti ton v mali oktavi; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet nogomet, pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka máli -a -o sam.: pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; redko z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč dinarjev najmanj tisoč dinarjev; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. majhen, mala, mali m, malo, manj ♪
  2.      málica  -e ž (ȃ) 1. manjši obrok hrane, ki se jé sredi dopoldneva ali popoldneva: dati delavcem malico; postreči z malico / za malico je imel, pojedel sendvič in jabolko / dopoldanska, popoldanska malica; šolska malica; topla malica / zdaj so na, pri malici malicajo / po malici je pridno delal ∙ ekspr. to jaz naredim za malico zelo lahko, brez večjega truda 2. nar. kos, košček: Jera je takoj odrezala malico kruha, ga zavila v predpasnik, zadela motiko in odšla (F. Finžgar) ♪
  3.      málicati  -am nedov. (ȃ) jesti malico: si že malical; posedli so in začeli malicati / malicala sta kruh, namazan z maslom ♪
  4.      malìč  -íča m (ȉ í) 1. nar. zahodno palček, škrat: bal se je maličev in čatežev; verjeti v maliče ∙ ekspr. ni se bal ne maliča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr., redko otrok: nisi več malič; maliči na peči // majhen človek: bil je tak malič, da ni dosegel do police ♪
  5.      malík  -a m (í) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kip, podoba kot bog: častiti, moliti malike; zažigati kadilo pred malikom / ekspr. zavreči malike opustiti pogansko vero 2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi posnemati: pesnik je postal njihov malik; biti malik zatiranih / narodni malik 3. ekspr. najvišji vzor, ideal: njihov malik je denar 4. star. škrat: nagajivi malik ● sedi, stoji kot malik negibno, togo ♪
  6.      malikoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kdor časti malike: bil je malikovalec 2. ekspr. kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalec bogastva, denarja ♪
  7.      malikoválski  -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na malikovalce ali malike: odpraviti malikovalske običaje / malikovalsko ljudstvo / malikovalska ljubezen staršev do edinčka velika in nekritična malikoválsko prisl.: ljubiti koga (po) malikovalsko ♪
  8.      malikováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane častiti malike: ta ljudstva še malikujejo 2. ekspr. zelo občudovati in želeti posnemati: svojega voditelja malikujejo // imeti za najvišji vzor, ideal: malikovati moč; malikuje preteklost in njene predstavnike / včasih niso tako malikovali črne kave malikován -a -o: malikovano bitje ♪
  9.      málo  prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič 2. izraža majhno količino ali mero a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dušika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal // ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo 3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli? 4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna 5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo 6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo 7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka ● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo ♪
  10.      malo... 2 ali málo... prvi del zloženk (á) nanašajoč se na malo: maločlenar, malokrvnost; malokateri ♪
  11.      malobrížen  -žna -o prid. (ȋ) star. ki kaže malo zanimanja, ravnodušen: pripovedovati malobrižnim ljudem; malobrižen do dela; malobrižen za življenje okrog sebe / hoditi z malobrižnim korakom malobrížno prisl.: malobrižno odgovoriti ♪
  12.      málodanè  prisl. (á-ȅ) knjiž. skoraj: igra je malodane pri kraju; malodane vsi so proti ♪
  13.      málokàj  máločésa zaim. (á-ȁ á-ẹ̄) nav. ekspr. izraža precej majhno količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: v tem kraju se je v desetih letih malokaj spremenilo; v maločem se loči od drugih ♪
  14.      málokàm  prisl. (á-ȁ) izraža precej majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: živela je zase in je le malokam šla ♪
  15.      málokjé  prisl. (á-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: malokje točijo boljše vino ∙ za otroke je poskrbljeno kakor malokje zelo ♪
  16.      malomíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž., redko lastnost človeka, ki malo misli, premišljuje: kritik je s hotenim neumevanjem dela podpiral malomiselnost bralcev / malomiselnost gledališkega repertoarja brezidejnost, medlost ♪
  17.      malôra  in malóra medm. (ȏ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: malora, kako sem ga polomil ♪
  18.      malorúski  -a -o prid. (ȗ) star. ukrajinski: maloruski jezik / maloruske stepe ♪
  19.      malorúščina  -e ž (ȗ) star. ukrajinščina ♪
  20.      malosláven  -vna -o prid. (á ā) nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini maloslávno prisl.: maloslavno končati življenje ♪
  21.      maloštevílen  -lna -o prid. (ȋ) publ. ki obstaja v majhnem številu: maloštevilne hiše; skrbno je hranila njegova maloštevilna pisma; taka najdišča so maloštevilna redka / veliki in maloštevilni narodi majhni ♪
  22.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka ♪
  23.      malovrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost malovrednega: malovrednost del, ki jih ta kritika obravnava / padel je na dno malovrednosti in malopridnosti ♪
  24.      maltáza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj sladnega sladkorja v grozdni sladkor: maltaza črevesnega soka ♪
  25.      maltéški  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; rel. malteški križ križ z zarezami na koncu krakov; malteški viteški red viteški red, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov ♪

   8.560 8.585 8.610 8.635 8.660 8.685 8.710 8.735 8.760 8.785  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA