Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (826-850)

826.      krókus  -a m (ọ̑) knjiž. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete; žafran: med travo je bilo vse polno krokusov; krokusi in teloh ♪
827.      króm  -a tudi kròm krôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. trda težka kovina srebrno bele barve, element Cr: zlitina železa in kroma ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti; neskl. pril.: usnj. krom usnje kromovo usnje ♪
828.      króm...  prvi del zloženk (ọ̑) metal. nanašajoč se na krom: kromnikljevo, kromvolframovo jeklo ♪
829.      krómanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kromati: izolirati železo s kromanjem / galvansko kromanje ♪
830.      kromanjónec  tudi cromagnónec -nca [kromanjo-] m (ọ̑) antr. človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu: močni, tršati kromanjonci ♪
831.      kromanjónski  tudi cromagnónski -a -o [kromanjo-] prid. (ọ̑) antr., v zvezi kromanjonski človek človek iz poznega paleolitika, katerega okostje je bilo najdeno v Cro-Magnonu ♪
832.      krómast  tudi krômast -a -o prid. (ọ̑; ó) podoben kromu: kromast lesk // kromiran: kromasta posoda ♪
833.      kromát  -a m (ȃ) kem. sol kromove kisline: izkoriščanje kromatov / cinkov, natrijev kromat ♪
834.      krómati  -am nedov. (ọ̑) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma: kromati kljuke ♪
835.      kromátičen  -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltone ◊ fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv ♪
836.      kromátičnost  -i ž (á) muz. značilnost kromatičnega: kromatičnost sodobne glasbe ♪
837.      kromátika  -e ž (á) muz. kompozicijski način, ki temelji na uporabi poltonov ♪
838.      kromatín  -a m (ȋ) biol. sestavina celičnega jedra, ki se da obarvati ♪
839.      kromatínski  -a -o prid. (ȋ) nav. mn., biol., v zvezi kromatinsko zrnce kromatin v obliki zrnca, ko se celično jedro ne deli ♪
840.      kromatografíja  -e ž (ȋ) kem. razstavljanje težko ločljivih zmesi z adsorpcijo: kromatografija fosfatov / papirna kromatografija pri kateri se uporablja kot adsorbent papirni trak ♪
841.      kromatográm  -a m (ȃ) kem. razvrstitev na adsorbentu adsorbiranih sestavin težko ločljive zmesi ♪
842.      krómbi  -ja m (ọ̑) tekst. debela, zelo kosmatena volnena tkanina za moške plašče: oblečen je bil v plašč iz krombija; neskl. pril.: krombi plašč ♪
843.      kromírati  -am nedov. in dov. (ȋ) poljud. prekrivati kovino s tanko plastjo kroma, strok. kromati: kromirati dele štedilnika kromíran -a -o: kromiran pladenj; kromirana posoda ♪
844.      kromít  -a m (ȋ) min. rudnina kromov železov oksid: bogata ležišča kromita; pridobivanje kroma iz kromita ♪
845.      kromíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kromit: kromitni rudniki ♦ metal. kromitna opeka ♪
846.      krómo...  prvi del zloženk (ọ̑) papir. ki ima eno stran zelo gladko in se uporablja navadno za ofsetni tisk: kromokarton / kromopapir in kromo papir ♪
847.      kromo...  ali krómo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na krom: kromograf, kromosfera; kromolitografija ♪
848.      krómolitografíja  -e ž (ọ̑-ȋ) tisk. barvna litografija ♪
849.      kromosfêra  -e ž (ȇ) astr. plast Sončeve atmosfere med fotosfero in korono ♪
850.      kromosóm  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. podolgovat sestavni del celičnega jedra, ki ob njegovi delitvi razpade na enaka dela: raziskovati kromosome; podvojeno število kromosomov v celici ♪

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926