Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kr (8.101-8.125)
- kúm -a m (ȗ) nar. boter: iti komu za kuma; krstni kum / ne verjamem ti, kum ♪
- kumarín -a m (ȋ) farm. bela, močno dišeča snov, katere spojine se uporabljajo proti strjevanju krvi: diši po kumarinu ♪
- kúmče -ta s (ȗ) nar. krščen človek v odnosu do svojega botra; krščenec: deklica je bila njegovo kumče ♪
- kúna 1 -e ž (ú) roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: lov na kune ♦ zool. kuna belica z belo liso na prsih, Martes foina; kuna zlatica z rumeno liso na prsih, Martes martes // pog. kunje krzno: ovratnik iz kune ♪
- kunčevína -e ž (í) 1. kunčje krzno: podloga iz kunčevine 2. kunčje meso: za kosilo so pripravili kunčevino ♪
- kúnčji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kunce: kunčji mladiči / kunčji hlevček, rov / kunčje meso / kunčje krzno ♪
- kúnec -nca m (ū) glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti kunce; meso kuncev / angorski kunec ♪
- kunína -e ž (ȋ) redko kunje krzno: ovratnik iz kunine ♪
- kúnji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kune: kunje meso / kunje krzno ♪
- kunovína -e ž (í) redko kunje krzno: kapa iz kunovine ♪
- kùp kúpa m (ȕ ú) 1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal // določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na kup / seno je že na kupu
/ ekspr. v kupih se dviguje para // ekspr. izraža, da je kaj drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat // mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja ● zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno ♪
- kúpa -e ž (ú) 1. vznes. boljši kozarec kelihaste oblike: v kupi se je lesketalo vino; kristalna, srebrna kupa // vsebina kupe: izpil je kupo do dna; pren. kupa bridkosti, trpljenja 2. zastar. kozarec sploh: napolnil je kupo; polna kupa vina ◊ gastr. sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih ♪
- kupčíja -e ž (ȋ) 1. sprememba lastništva česa tako, da se plača dogovorjena cena: ogoljufati koga pri kupčiji; izpolniti pogoje kupčije / napraviti dobro kupčijo / ekspr. prevzel je umazano kupčijo; pren., ekspr. politična kupčija // dogovor o taki spremembi: sklepati novo kupčijo / ekspr. razdreti kupčijo 2. raba peša trgovanje, trgovina: lesna, vinska kupčija; kupčija z žitom; donosnost kupčije / borzna, denarna kupčija / ekspr. kupčija z devizami cvete ● slabš. kravja kupčija ravnanje, pri katerem stranki iščeta osebne koristi na škodo tretje osebe ◊ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih ♪
- kupčíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kupčijo: kupčijski pogoj; slabe kupčijske možnosti / kupčijska dejavnost; pojavila se je velika kupčijska kriza // star. trgovski, trgovinski: kupčijske zveze s sosednjo državo / kupčijska šola, zbornica ♪
- kúpec 2 -pca m (ȗ) nav. ekspr. kupček: kupec kamenja, zrnja / ima lep kupec denarja / metati krompir na kupec ♪
- kúpica -e ž (ú) manjšalnica od kupa: dvignil je kupico in nazdravil; kristalne kupice / spil je kupico vina / nalil mu je polno kupico ♪
- kupído -a m (ȋ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Kupida: ob vodometu je stal kamniti kupido ♪
- kupílen -lna -o [ln in u̯n] prid. (ȋ) nar. kupljen: kupilna koruzna moka; kupilno blago / kupilni kruh ♪
- kupírati -am dov. in nedov. (ȋ) vet. na kratko odrezati, odsekati živali zlasti rep; skrajšati, prisekati: kupirati psu rep kupíran -a -o: pes s kupiranimi uhlji ♪
- kupíti in kúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. dobiti kaj tako, da se plača dogovorjena cena: kupiti avto, hišo; mleko imamo že doma, kupiti je treba še kruh; kupiti veliko posestvo; avto je kupil od znanca; kupila je obleko za otroka; kupiti na semnju, v trgovini; pri katerem trgovcu si to kupil / pog. vse kupi v samopostrežni trgovini kupuje / kupiti za lire / kupi mi časopis / ekspr. kupiti za smešno ceno poceni; ekspr. kupiti za drag, majhen denar veliko, malo plačati za kaj; kupiti po nizki, visoki, znižani ceni / pog. kupiti z dinarji plačati z dinarji / kupiti na kredit; kupiti na upanje // dobiti pravico do uporabe s plačilom: kupiti ložo v gledališču / kupiti pravico do privatnega trgovanja / kupiti licenco 2. ekspr. podkupiti: kupili so ga z zlatom; sodnik se ni dal kupiti // dobiti kaj s podkupovanjem: ljubezen je skušal kupiti;
čast, slavo (si) je moral kupiti / kupiti glasove na volitvah 3. izraža, da je kaj kje kupcem na razpolago: vstopnice (lahko) kupite tudi tik pred predstavo; brezoseb. to se kupi samo za devize 4. igr. dobiti, vzeti po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: zdaj ti kupiš; kupiti asa ● evfem. pri sosedovih bodo kupili soseda bo rodila; star. ženinu so leta kupili dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. avto je kupil pod roko nezakonito, skrivaj; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal kúpljen -a -o: blago je kupljeno v trgovini ∙ knjiž. kupljena ljubezen ljubezen, pri kateri je treba partnerja plačati ♪
- kupljénik -a m (ẹ̄) nar. belokranjsko mernik: stresti iz kupljenika / pridelal je dvajset kupljenikov pšenice ♪
- kúpola -e ž (ȗ) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: nad oltarjem je bila visoka kupola / akrobat v kupoli nad manežo 2. kar kaj pokriva kot taka streha: kip je bil pod stekleno kupolo / v kupoli so bili različni razstavni predmeti // ekspr., navadno z rodilnikom kar je po obliki podobno taki strehi: zelene kupole dreves; kupola neba ◊ arhit. čebulasta kupola kupola z izrazito razširjenim srednjim delom, značilna zlasti za rusko arhitekturo; voj. kupola tanka zgornji vrtljivi del
tanka s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom ♪
- kuprít -a m (ȋ) min. rudnina kubični bakrov oksid ♪
- kúra 1 -e ž (ú) velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom; kokoš: kura je znesla jajce; rediti kure; grahasta kura; zbegan kot kura / jesti kuro ∙ ekspr. hoditi s kurami spat zelo zgodaj; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ♦ zool. divje kure v gozdovih, na travnikih živeče velike ptice, katerih samci nimajo ostrog, Tetraonidae ♪
- kuratéla -e ž (ẹ̑) knjiž. dejavnost kuratorjev; skrbništvo: prenehal je s kuratelo / priti pod kuratelo ♪
7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201