Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (7.535-7.559)


  1.      kít 2 -a m (ȋ) gnetljivo sredstvo, zlasti za a) pritrjevanje šip v okenske okvire: pripraviti kit / kit za okna / kit že odpada b) izravnavanje površin: razmazati kit / kit za sode ◊ obrt. lesni ali mizarski kit iz lesne moke in veziva; minijev kit ki mu je dodan minij; oljni kit; pleskarski kit iz krede in veziva; steklarski kit iz krede ali gline ter veziva ♪
  2.      kítica  -e ž (í) 1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico 2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina ♪
  3.      kítiti  -im nedov. (í ȋ) star. krasiti, lepšati: kititi grobove / kitijo jo lepi lasje kítiti se lepšati se, lepotičiti se: rada se je kitila ♪
  4.      kitolóvka  -e ž (ọ̑) manjša ladja, opremljena s harpuno: krov kitolovke / ladja kitolovka ♪
  5.      kitovína  -e ž (í) kitovo meso: kos kruha in kitovine ♪
  6.      kívi 1 -ja m (ȋ) zool. ptica s kratkim vratom in zakrnelimi perutmi, živeča v Novi Zelandiji, Apteryx: brezkrili kivi ♪
  7.      kjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja: kje imate žogo? kje stanuješ? kdaj in kje je to bilo? ekspr. kje neki tiči? elipt. to se je zgodilo na Gorjancih ali kje menda na Gorjancih / neustalj.: kje hodiš tako dolgo? kod; od kje si doma? odkod / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kje so vrata; ne ve, kje naj začne; elipt. daleč, ne vem kje, se je oglasil krik 2. ekspr., navadno v zvezi s še, že izraža veliko krajevno ali časovno oddaljenost: kje so časi, ko sem hodil na lov; kje je še novo leto; kje je že to za nami; kje bom že jutri ob tem času 3. ekspr., navadno v zvezi z neki, pa izraža močno zanikanje, zavrnitev: kje ima pravico, da odloča sam; ali se res možiš? Oh, kje; da bi otrok ubogal, kje neki; mislite, da so počakali? Kje pa / ne grem v kino, kje pa imam čas; kje pa naj jaz to vem / pog. če se meni ni posrečilo, kje se bo tebi kako 4. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju: moral se je kje ustaviti; kje drugje bi to ne bilo mogoče; knjigo dobiš tam kje na polici; spet bo obležal kje v jarku / gledal je, da bi ga kje srečal; ekspr. če si kje dobrodošel, pri nas si; elipt. če kje, pri njem se dobi / morda si se v računu kje zmotil ● ekspr. samo za hrano gre pol plače, kje pa je še vse drugo veliko premalo se zasluži za vse potrebe; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; pog. otroci se nimajo kje igrati nimajo prostora za igranje; ekspr. le kje imaš oči? ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; pog. kje sva že ostala? pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila; ekspr. kje vse sem že spraševal spraševal sem že v mnogih krajih; knjiž. kje je kaj kazalo (v knjigi); redko kje pa kje se oglaša kos tu pa tam; prim. bogve, kdove ♪
  8.      kjèr  in kjér prisl. (ȅ; ẹ̑) s členki izraža nedoločen, poljuben kraj: to se lahko zgodi kjer si že bodi; počakaj v hiši ali kjer si bodi; prim. kjerkoli, kjersibodi ♪
  9.      kjèr  in kjér vez. (ȅ; ẹ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja: naj ostane, kjer je; odpelji jih tja, kjer ni nevarnosti; ni šla nikamor, kjer bi ga lahko srečala / napisal je članek, kjer govori o prometu v katerem; želel je videti hišo, kjer se je rodil v kateri / vrglo ga je v jarek, kjer je obležal in tam je obležal // za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: povsod, kjer se je ustavil, so ga zapodili; ekspr. shajata se, kadar in kjer se moreta ♪
  10.      kjèrkóli  in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli prisl. (ȅ-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) izraža nedoločnost, poljubnost kraja: napil se je v gostilni ali pri sosedih ali kjerkoli; tam je kmetijstvo naprednejše kakor kjerkoli v Evropi ♪
  11.      kjèrkóli  in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli vez. (ȅ-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: kjerkoli se ustaviš, povsod ga najdeš / ustavlja se v vsaki gostilni, kjerkoli imajo dobro vino v kateri ♪
  12.      kládivo  tudi kladívo -a s (á; í) 1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je bílo kakor kladivo zelo, močno / čevljarsko, kleparsko, mizarsko kladivo; leseno kladivo za meso; kladivo za klepanje / kladivo se je snelo z ročaja; nasaditi kladivo ∙ srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma; ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju 2. kladivu podoben del kake naprave: na vratih je udarilo kladivo / kladivo pri uri kembelj ◊ alp. ledno kladivo ki se rabi pri plezanju po ledenih stenah; mont. odkopno kladivo stroj za odkopavanje rude, premoga; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; šport. (atletsko) kladivo na žico pritrjena kovinska krogla za metanje ♪
  13.      klafédra  tudi klafêdra -e ž (ẹ̑; ȇ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: nosi tisto klafedro s širokimi krajci ♪
  14.      klafrníca  -e ž (í) star. klobuk, navadno s širokimi krajevci: na glavo si je dal klafrnico ♪
  15.      klája  -e ž (á) živinska krma: dati klajo živini; klaja za konje, kravo; vreča klaje; slama za klajo / suha, zelena klaja ♪
  16.      klájen  -jna -o prid. (ȃ) agr., v zvezi klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor ♪
  17.      klájnica  -e ž (ȃ) redko krmna rastlina ♪
  18.      klán  -a m (ȃ) 1. zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: prepoved ženitve med pripadniki istega klana; pripadnik klana krokodila, orla 2. slabš. skupina ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: pripada vplivnemu klanu ♪
  19.      klančína  -e ž (í) 1. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: sezidati klančino / bočna klančina 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: pozno ponoči je čez klančino prišlo krdelce ♪
  20.      klánec  -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber // nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib ♦ fiz. poševna ravnina ♪
  21.      klapoúh  -a -o prid. (ȗ ū) 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapouh zajec; klapouha svinja 2. star. potrt, pobit: ves klapouh hodi okrog ♪
  22.      klásičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote // redko klasicističen: pravila klasične estetike 2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek 3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična ◊ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje klásično prisl.: je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.: pog. hodi na klasično klasično gimnazijo ♪
  23.      klasifikácija  -e ž (á) 1. razvrstitev, razporeditev česa glede na enake ali podobne lastnosti: klasifikacija blaga; klasifikacija zemljišč / klasifikacija konj na pasme; gre za klasifikacijo dejavnosti po panogah / to ni kriterij za razredno klasifikacijo opredelitev, uvrstitev ♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; jur. antropološka klasifikacija hudodelcev 2. knjiž., redko ocenitev, ovrednotenje: klasifikacija rezultatov testiranja / klasifikacija vedenja ocenitev, redovanje ♪
  24.      klasíranje  -a s (ȋ) glagolnik od klasirati: stroj za klasiranje ♦ mont. mokro v tekočinah, suho klasiranje premoga v zraku ♪
  25.      klást  -í ž (ȃ) redko (živinska) krma: vreča klasti ♪

   7.410 7.435 7.460 7.485 7.510 7.535 7.560 7.585 7.610 7.635  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA