Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (7.185-7.209)


  1.      jók  -a m (ọ̑) 1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino; premagovati, knjiž. dušiti jok; histeričen, pretresljiv, pridušen jok; ekspr. krčevit jok; ganil ga je jok otrok; od joka pordele oči / držati se na jok; zaradi graje mu je šlo na jok; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok; spraviti ljudi v jok; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje ∙ ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost // glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi; sobo je napolnil glasen jok; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok 2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona ♪
  2.      jokánje  tudi jókanje -a s (ȃ; ọ́) glagolnik od jokati: jokanje in kričanje otrok / jokanje vetra ♪
  3.      jókati  tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov., jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) (ọ́ á ọ́) 1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka ∙ ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo // ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja 2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem 3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje jokáje: jokaje govoriti; jokaje je pritekel domov; pozdravil ga je, jokaje od veselja jokajóč -a -e: jokajoč ga je objela; jokajoč glas; jokajoči otroci; prisl.: jokajoče govoriti ♦ muz. jokajoče označba za izraz izvajanja lagrimoso; sam.: bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi ♪
  4.      jóla  -e ž (ọ̑) navt. 1. dvojamborna jadrnica z glavnim jadrom, več pomožnimi jadri in krmilom pred zadnjim jadrom: jola in kuter 2. lahka enojamborna jadrnica z enim ali dvema jadroma: jole drsijo po vodi ♦ šport. olimpijska jola starejša enosedežna jadrnica z enim jadrom ♪
  5.      jónagóld  -a m (ọ̑-ọ̑) agr. debelo, okroglo zimsko jabolko rdeče rumene barve, po izvoru iz Amerike: jonatan in jonagold ♪
  6.      jónatan  -a m (ọ̑) okroglo zimsko jabolko delno ali popolnoma rdeče barve: kompot iz jonatanov / gojiti jonatan ♪
  7.      jópa  -e ž (ọ́) vrhnje oblačilo, zlasti žensko, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: suknena jopa; jopa z nabranimi rokavi; krilo in jopa / moški z jopami na ramenih jopiči, suknjiči / kopalna jopa ki se uporablja za na plažo, navadno iz frotirja // pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja, zlasti večje: plesti jopo; obleči srajco in jopo / oblači jopo vrh jope ♪
  8.      jópica  -e ž (ọ̑) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom // žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico ♪
  9.      jópič  -a m (ọ̑) vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa: modri delavski jopiči; jopič iz irhovine; jopič na zadrgo / domači jopič iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju; prisilni jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; rešilni jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo; vetrni jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom // redko suknjič: kupiti blago za hlače in jopič ♪
  10.      jóta  -e ž (ọ̑) jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem: naročiti joto in jabolčni zavitek ♪
  11.      jóžefovo  -ega s (ọ̑) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jožefa 19. marca: bilo je na jožefovo ♪
  12.      júd  -a m, im. mn. júdje in júdi (ȗ ú) 1. pripadnik judovske vere: judje in katoličani 2. stiskač, oderuh: nikar si ne izposojaj pri tem judu 3. nar., v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen ♪
  13.      judaízem  -zma m (ȋ) vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo ♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze ♪
  14.      júdežev  -a -o prid. (ȗ) vrtn., v zvezi judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum ♪
  15.      júdežev  in Júdežev -a -o prid. (ȗ) v zvezah: ekspr. judežev denar ali judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; ekspr. judežev poljub hinavski, neiskren ♪
  16.      judikát  -a m (ȃ) jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: zbirka judikatov ♪
  17.      júdovski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Jude ali jude: judovski kralj; judovski strankarski in verski voditelji / judovska mestna četrt; judovska vera vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudu; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva ◊ vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa ♪
  18.      júdovstvo  -a s (ú) 1. vera, miselnost, kultura Judov: študirati judovstvo; odklon krščanstva od judovstva 2. redko Judje, Židi: judovstvo je hranilo izročilo, da je izvoljeno ljudstvo ♪
  19.      júg  in jùg júga m (ȗ; ȕ ú) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Jugoslavije / magnetna igla kaže smer sever-jug // južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug 2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr.: bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanov ♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. topla področja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni, topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga 4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga ♪
  20.      júha  -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje ♦ gastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha ♪
  21.      júhar  -ja m (ȗ) 1. ekspr. kdor rad je juho: juhar in krompirjevec 2. slabš. kuhar: pomagati juharjem ♪
  22.      junáčina  -e m (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kak junačina 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velik junačina in je hodil drvarit ♪
  23.      junáčina  -e ž (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kaka junačina 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velika junačina in je hodil drvarit ♪
  24.      junák  -a m (á) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino // nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka // nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali 2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / iron. junak v pitju; revolverski junak 3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak 4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že 5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak // ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval ♪
  25.      junakováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko 1. delati junaška dejanja: bilo je v času, ko je junakoval kralj Matjaž / ekspr. v domišljiji junakovati v romantičnih prizorih biti junak 2. ekspr. veseljačiti, popivati: spoprijateljili so se in zdaj junakujejo po gostilnah ♪

   7.060 7.085 7.110 7.135 7.160 7.185 7.210 7.235 7.260 7.285  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA