Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (701-725)


  1.      križkrážast  -a -o prid. (ā) redko nanašajoč se na križkraž: križkražaste razpoke kože / križkražasta mreža na oknu ♪
  2.      krížnica  -e ž (ȋ) anat. neparna kost medenice: križnica in kolčnici ◊ bot. križnice rastline z dvostransko somernim cvetom, Brassicaceae ♪
  3.      krížničen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na križnico: križnična konica / križnično vretence križno vretence ♪
  4.      krížnik  -a m (ȋ) rel. član nemškega viteškega reda: cerkev so postavili križniki ◊ navt. ladja s križnimi jadri; strojn. del batnega stroja, ki veže batnico z ojnico ♪
  5.      krížniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na križnike: križniška cerkev / križniška komenda ♪
  6.      križpót  in krížpót -a m (ọ̄; ȋ-ọ́) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: križpot za vasjo; znamenje ob križpotu ♪
  7.      križpót  in krížpót -i ž (ọ̑; ȋ-ọ̄) križpot m: na križpoti se je ustavil ♪
  8.      križpótje  -a s (ọ̑) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: prišel je do križpotja; na križpotju je obstal; široko križpotje sredi vasi ♪
  9.      krjáveljski  -a -o [vǝl] prid. (á) ekspr. tak kot pri Jurčičevem Krjavlju: krjaveljsko pripovedovanje / krjaveljski motiv ♪
  10.      kŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni krknil / tudi krkniti si ni upal ♪
  11.      krkón  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem; dvoživka: brezrepi in repati krkoni ♪
  12.      kŕleževski  -a -o prid. (r̄) tak kot pri Krleži: krleževski stil ♪
  13.      krlíkovec  -vca m (í) nar. prekmursko krhlika: na ravnini rastejo jelše, vrbe in krlikovci ♪
  14.      kŕlj  -a m (r̄) hlod (za predelavo na žagi): nalagati krlje na voz ♪
  15.      krljíšče  -a s (í) skladišče krljev: krljišče je bilo popolnoma založeno ♪
  16.      kŕm  -a m (r̄) zastar. krma2: visok krm ♪
  17.      kŕma 1 -e ž (ŕ) hrana, navadno rastlinska, za živali: pripraviti krmo; krma za konje; zalogaj krme; jasli za krmo; koruza za krmo / svinjska, živinska krma / zelena krma ♦ agr. kisati krmo // (pokošena) trava, seno: obračanje, sušenje krme / pokladanje krme živini ♪
  18.      kŕma 2 -e ž (ŕ) navt. zadnji del ladje, čolna: stati na krmi; prostor v krmi; premec in krma / krma ladje ♪
  19.      kŕma 3 -e ž (ŕ) zastar. divja svinja: breja krma ♪
  20.      krmáča  -e ž (á) zastar. svinja: krmača je povrgla ♪
  21.      krmániš  tudi krmániž -a m (ȃ) žarg., pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): krmaniši in drugi splavarji ♪
  22.      krmár  -ja m (á) 1. kdor krmari: določili so ga za krmarja čolna; pren., ekspr. krmar vladne politike 2. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina: krmar vlačilca ◊ navt. avtomatski krmar naprava za avtomatično krmarjenje; šport. dvojec s krmarjem tekmovalni čoln, v katerem sta dva veslača in krmar ♪
  23.      krmaríca  -e ž (í) ženska oblika od krmar: spretna krmarica čolna / krmarica države ♪
  24.      krmáriti  -im nedov. (á ȃ) določati, omogočati gibanje s krmilom v določeni smeri, navadno vodnemu vozilu: znal je krmariti; krmariti ladjo / previdno je krmaril čoln proti bregu / vozilo je zanašalo in ga je bilo težko krmariti; pren., ekspr. dobro je krmaril med nasprotnima taboroma // v zvezi s s, z določati smer plavanja, letenja: riba krmari s plavutmi; krmariti z repom ◊ šport. smučati s spreminjanjem smeri krmárjen -a -o: avtomatično krmarjena ladja ♪
  25.      krmárjenje  -a s (á) glagolnik od krmariti: zaradi visoke vode je bilo krmarjenje zelo težko; krmarjenje čolna / naprave za krmarjenje vesoljske ladje ♪

   576 601 626 651 676 701 726 751 776 801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA