Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kr (6.726-6.750)


  1.      izmojstrováti  -újem dov. (á ȗ) ekspr., redko domiselno, spretno narediti: izmojstroval si je tako pokrivalo, da so ga vsi občudovali ♪
  2.      izmólsti  -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 1. agr. popolnoma, do konca pomolsti: izmolsti kravo / izmolsti mleko 2. slabš. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: zadnji dinar je izmolzel iz njega; vse mu bodo izmolzli 3. star. izčrpati, oslabiti: nekatere rastline izmolzejo zemljo izmólzen -a -o: izmolzena krava ♪
  3.      izmótati  -am tudi izmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) z odstranjevanjem, odvijanjem česa obdajajočega narediti kaj prosto, vidno: izmotati knjigo iz papirja, roko iz povoja; izmotati se iz plašča / ličinka se izmota iz ovoja izmótati se, tudi izmotáti se 1. priti iz česa ovirajočega: izmotati se iz grmovja / le s težavo se je izmotal iz gneče; nerodno se je izmotala izza mize; pren. dolina se je izmotala iz objema gorskih grebenov; sonce se izmota izza oblakov 2. nav. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega, zapletenega položaja: gospodarstvo se je izmotalo iz krize; izmotati se iz težav, zadrege / končno se je le izmotal iz dolgov jih plačal, poravnal // z opravičevanjem, pojasnjevanjem priti iz neugodnega položaja: upal je, da se bo izmotal ♪
  4.      izmréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) zastar. izumreti: zaradi lakote so izmrle cele pokrajine izmŕl -a -o: izmrlo pleme izmŕt -a -o: mesto je kakor izmrto ♪
  5.      izmúzati se  -am se dov. (ū) star. naskrivaj, neopazno oditi; izmuzniti se: izmuzati se iz hiše, skozi luknjo; prihuljeno se je izmuzal na dvorišče ♪
  6.      izmúzniti se  -em se tudi zmúzniti se -em se dov. (ú ȗ) 1. uiti iz prijema: ribo je že držal, pa se mu je izmuznila / kladivo se mu izmuzne, zastar. mu izmuzne iz rok; pren. zmaga se jim je izmuznila iz rok 2. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku se je izmuznil; izmuzniti se iz hiše, na dvorišče, skozi razpoko; pren. ta pesem se mu je izmuznila iz spomina 3. ekspr. izogniti se: izmuzniti se sovražnikovi zasedi / izmuzniti se nadzorstvu / izmuzniti se odgovoru ne hoteti odgovoriti ● ekspr. denar se mu hitro izmuzne iz rok ga hitro porabi, zapravi; ekspr. pri pregledovanju se je izmuznilo nekaj napak so bile spregledane; ekspr. ne boš se izmuznil moral boš storiti, kar se zahteva, pričakuje; prim. zmuzniti se ♪
  7.      iznájdba  -e ž (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: industrija s pridom izkorišča nove iznajdbe; odkupiti, patentirati iznajdbo; ekspr. epohalna, imenitna iznajdba / porcelan je kitajska iznajdba // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: iznajdba atomskega orožja, pisalnega stroja; iznajdba tiska ● ekspr. ta igra je prava hudičeva iznajdba je zelo nevarna, škodljiva ◊ lit. iznajdba snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje ♪
  8.      iznajdíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na iznajditelje: iznajditeljski dar, duh; iznajditeljska dejavnost / kršenje iznajditeljskih pravic ♪
  9.      iznajdováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do česa: iznajdovati konkretne oblike odnosov med ljudmi / skladatelj nenehoma išče in iznajduje odkriva ♪
  10.      iznášati  -am nedov. (ȃ) 1. redko z nošenjem spravljati iz česa: iznašati obleko na zrak; iznašati valuto iz države 2. žarg., polit. odkrivati, prikazovati: ne iznašaj njenih napak; takih stvari ne iznašaj na sestanku 3. pisar., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: iznašati pomisleke; iznašati predloge predlagati; iznašati pritožbe pritoževati se; prim. znašati ♪
  11.      iznenáda  tudi znenáda prisl. (ȃ) nepričakovano, naenkrat: iznenada vstopiti // v hipu, naenkrat: iznenada je obstal ♪
  12.      iznenádenje  -a s (ȃ) knjiž. presenečenje: doživeti neljubo, prijetno iznenadenje / iznenadenja ne more skriti ♪
  13.      iznêsti  -nêsem dov., iznésel iznêsla (é) 1. z nošenjem spraviti iz česa: iznesti obleko iz omare / ekspr. vso hišo mu bodo iznesli 2. žarg., polit. odkriti, prikazati: delegati so iznesli svoja mnenja; iznesti poglede na kaj; na sestanku so iznesli, da je mladina prepuščena sebi 3. pisar., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: iznesti pomisleke; iznesti trditev trditi iznesèn tudi iznešèn -êna -o: izneseni argumenti; prim. znesti ♪
  14.      iznevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. povzročiti, da kdo preneha biti zvest: izneveriti komu ženo 2. publ. biti neuspešen, odpovedati: propaganda je tokrat izneverila / vreme nas je izneverilo 3. zastar. poneveriti: izneveril je veliko vsoto denarja iznevériti se postati nezvest: izneveriti se možu / izneveriti se tovarišem / izneveriti se načelom, navadam ne držati se jih ♪
  15.      iznevérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest: izneverjati komu nevesto iznevérjati se postajati nezvest: dekle se mu izneverja / prijatelji se mu izneverjajo / izneverjati se domačemu kraju / izneverjati se načelom ne držati se jih ♪
  16.      izobáta  -e ž (ȃ) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako globino v morju, jezeru ali reki: zemljevid z vrisanimi izobatami ♪
  17.      izobčítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izobčenje: izobčitveni postopek / izobčitveni dekret ♪
  18.      izoblikováti  -újem tudi zoblikováti -újem dov. (á ȗ) 1. dati čemu dokončno obliko: izoblikovati glavo kipa / izoblikovati načrt; metode dela so se že izoblikovale / izoblikovati lastno mnenje; njegov značaj se je že popolnoma izoblikoval; izoblikovati si svetovni nazor 2. dati čemu določeno obliko: ledenik je svojsko izoblikoval dolino; izoblikovati klobuk po modi // dati čemu bistvene značilnosti: izoblikovati demokratične družbene odnose; v tem času se je država izoblikovala; izoblikovati se kot narod // narediti, ustvariti: izoblikovati iz besed stavke / igralka je izoblikovala vrsto značajev 3. povzročiti nastanek, razvoj česa: premikanje v vodi je ribam izoblikovalo hrbtenico 4. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti: šola izoblikuje mlade ljudi; življenje ga je izoblikovalo / izoblikovati osebnost; izoblikovati v človeku socialno zavest izoblikováti se tudi zoblikováti se z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v izraža, da osebek dobi vsebino, obliko, kot jo določa določilo: zgornja plast kože se je izoblikovala v luske / misel se je izoblikovala v trden sklep izoblikován tudi zoblikován -a -o: izoblikovan kip; izoblikovan značaj; izoblikovana država ♪
  19.      izobrázba  -e ž (ȃ) 1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost // stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba 2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati: a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje b) potrebna je izobrazba okusa c) izobrazba zemeljskih plasti ● redko ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture ◊ šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja ♪
  20.      izobráženje  -a s (ȃ) zastar. izobrazba: razlikovati se po izobraženju / skrbeti za otrokovo izobraženje ♪
  21.      izobraževánje  -a s (ȃ) glagolnik od izobraževati: a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti ♦ ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij prirodnih in družbenih ved b) izobraževanje jezika ♪
  22.      izogeotêrma  -e ž (ȇ) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti ♪
  23.      izogibalíšče  -a s (í) kraj, prostor za izogibanje: urediti izogibališča; ker je cesta preozka, se je moral umakniti na izogibališče ♦ žel. postaja za srečanja ali prehitevanja vlakov na enotirni progi ♪
  24.      izogóna  -e ž (ọ̑) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako (magnetno) deklinacijo: izogone in izokline ♪
  25.      izohípsa  -e ž (ȋ) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino: izohipse in izobate ♪

   6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA